Nemška kanclerka in francoski predsednik sta na čelu diplomatske "ofenzive" Zahoda, ki želi z Rusijo čim prej doseči, da se prelivanje krvi v Ukrajini neha. Da so pogovori v Kremlju potekali v napetem ozračju, po poročanju tujih medijev kaže že to, da Putin svojih gostov ni sprejel s prijateljskimi objemi in rokovanji pred kamerami, ampak je trojica takoj odšla na pogovore. Po 75 minutah so se le pojavili in dovolili fotografiranje. Na pogovorih so sodelovali samo voditelji, nihče ni imel ob sebi strokovnjakov ali drugih članov delegacije.

"Vsi se zavedajo, da mora biti prvi korak prekinitev ognja, vendar to ni dovolj, treba je doseči celovito rešitev," je pred odhodom v Moskvo v Parizu dejal Hollande. Merklova pa je pred odhodom dejala, da je cilj njunega mirovnega načrta obraniti evropski mir in da s francoskim predsednikom delujeta kot nevtralna posrednika.

Hollande in Merklova sta v četrtek svoj mirovni načrt že predstavila ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku, ki je po pogovorih z njima dejal, da sta mu vzbudila upanje v prekinitev ognja. V diplomatskih prizadevanjih za rešitev najhujše krize med Zahodom in Vzhodom po koncu hladne vojne sodeluje tudi ameriški državni sekretar John Kerry, ki se je v četrtek prav tako mudil v Kijevu, medtem ko v Washingtonu razmišljajo, da bi ukrajinski vojski začeli dobavljati orožje. "Predsednik Putin lahko sprejme odločitev, s katero bi končal to vojno," je dejal Kerry, ki je podprl francosko-nemško mirovno pobudo.

Kaj točno predvideva novi mirovni načrt, sicer ni znano. Kerry je dejal, da sta Merklova in Hollande pripravila "protipredlog" na pobudo ruskega predsednika z začetka tega tedna. Neimenovani zahodni diplomat je njegov predlog označil za ciničen poskus Moskve, da bi zatajila sporazum o prekinitvi ognja, podpisan septembra lani v Minsku.

"Rusija bi lahko posredovala na Baltiku"
Pred obiskom Merklove in Hollanda pri Putinu je nekdanji generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen izjavil, da "obstaja zelo velika verjetnost, da bi Rusija lahko posredovala na Baltiku". "Tukaj ne gre za Ukrajino. Putin želi Rusijo ponovno postaviti na njeno nekdanjo pozicijo velesile," je povedal Rasmussen. "Obstaja velika verjetnost, da bo posredoval na Baltiku, da bi preizkusil Natov peti člen," je dodal. Omenjeni peti člen Severnoatlantske pogodbe govori o zavezi držav članic Nata, da je napad na eno od članic napad na vse. "Putin ve, da bo, če prestopi rdečo črto in napade članico Nata, premagan. A obenem je specialist v hibridnem vojskovanju," je ocenil nekdanji generalni sekretar Nata in ob tem pozval evropske članice Nata k povišanju izdatkov za obrambo.

Kratko premirje v mestu Debalceve
Z vzhoda Ukrajine medtem prihajajo dobre novice. Ukrajinske oblasti in proruski uporniki so namreč zatrdili, da so se dogovorili o kratki humanitarni prekinitvi ognja na območju strateško pomembnega mesta Debalceve, da bi ga lahko zapustilo oblegano prebivalstvo. "Za danes so se dogovorili o prekinitvi ognja na območju okoli mesta Debalceve, da bi lahko stekla evakuacija civilnega prebivalstva," je dejal predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Vjačeslav Abroskin.

EU razširila kazenski seznam
Evropska unija pa se je odločila kazenski seznam odgovornih za kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine razširiti z 19 posamezniki in devetimi pravnimi osebami, so povedali diplomatski viri v EU. Dogovor, ki so ga v četrtek dosegli veleposlaniki članic EU-ja, bodo po pričakovanjih v ponedeljek brez razprave potrdili zunanji ministri Unije. Imena posameznikov in pravnih oseb bodo javna, ko bo ukrep objavljen v Uradnem listu EU-ja. Podrobnosti za zdaj niso znane, viri so pojasnili le, da so med 19 posamezniki tudi ruski predstavniki in da je med devetimi pravnimi osebami tudi vsaj ena ruska. Nekatere članice so pozivale k uvrstitvi ruskih ministrov na seznam, na primer obrambnega ministra Sergeja Šojguja, a po neuradnih navedbah naj četrtkov dogovor ne bi vključeval najvišjih ruskih predstavnikov.

K razširitvi seznama so januarja pozvali zunanji ministri EU-ja, ki so tudi podaljšali seznam posameznikov in pravnih oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v Unijo do septembra letos. Na seznamu je trenutno 132 posameznikov in 28 pravnih oseb. Članice še vedno preučujejo sankcije proti 18 sodelavcem nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Unija je marca za leto dni zamrznila njihovo premoženje z utemeljitvijo, da so si nezakonito prilastili ukrajinska državna sredstva, da so v preiskavi v Ukrajini in da bodo sankcije olajšale povrnitev teh sredstev. Ker pa so ukrajinske pravosodne oblasti sporočile, da je preiskava proti nekaterim od teh posameznikov ustavljena, se morajo članice Unije odločiti, ali jih bodo umaknile s seznama ali bodo počakale na iztek ukrepa.

Biden oster v Bruslju
O razmerah v Ukrajini je govoril tudi ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se mudi na obisku v Bruslju. "Ukrajina se bori za preživetje, Rusija zaostruje konflikt, ruski predsednik Vladimir Putin popolnoma ignorira vse dogovore, zato morajo ZDA in Evropa stati ob strani Ukrajini ter Rusiji preprečiti preoblikovanje zemljevida Evrope," je poudaril Biden. "Rusija še naprej zaostruje konflikt s pošiljanjem vojaških plačancev in tankov v Ukrajino, zelenih mož brez našitkov," je dodal Biden ob srečanju s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in opozoril, da skuša "Rusija preoblikovati zemljevid Evrope, pri čemer kot orožje uporablja dve novi vrsti agresivnih orodij zunanje politike - oligarhe in korupcijo ter energijo".

ZDA in Evropa morajo zato po njegovih besedah v tem trenutku stati ob strani Ukrajini, ki potrebuje finančno pomoč, je pozval ameriški podpredsednik ter poudaril, da si ukrajinske oblasti kljub konfliktu z vsemi močmi prizadevajo za izvedbo reform. Tudi Tusk je poudaril, da se razmere v Ukrajini slabšajo iz dneva v dan ter da morajo EU in ZDA kot tesni partnerici še naprej izvajati pritisk na Rusijo, dokler bo to potrebno, saj je kakršna koli agresija ene države nad drugo nesprejemljiva.

Vprašanja vojaške pomoči Ukrajini se Biden in Tusk v izjavah za javnost nista dotaknila, na novinarska vprašanja pa nista odgovarjala. Američani razmišljajo o možnosti oboroževanja Ukrajine, večina evropskih držav pa temu ni naklonjena.

"Ste pomislili na oster odziv Rusije?"
Vprašanja oboroževanja ukrajinske vojske se je dotaknil tudi poveljnik sil zveze Nato v Evropi Philip Breedlove, ki je opozoril, da je treba pri kakršni koli odločitvi Zahoda za oboroževanje upoštevati možnost ostrega odziva Rusije. Breedlove je v četrtek dejal, da bi kakršna koli orožarska pomoč Ukrajini s strani ZDA ali drugih zahodnih držav sprožila še ostrejši odziv Rusije.

Breedlove sicer trdi, da vojaška rešitev krize ni mogoča, a istočasno poudarja, da ima Ukrajina pravico do samoobrambe. Ob tem je opozoril, da Rusija separatistom še naprej dobavlja težko orožje.