Urednik največjega norveškega časopisa Aftenposten Espen Egil Hansen je ustanovitelju Facebooka Marku Zuckerbergu poslal odprto pismo, v katerem je zapisal, da je "jezen in razočaran" ter da ga je zaradi Facebookovega vpliva na svobodo medijev "strah", saj da ima spletni gigant vedno večji vpliv nad novicami in drugo vsebino, ki jo vsak dan vidi na milijarde ljudi po vsem svetu.

Zgodba o Facebookovi cenzuri se je začela, ko je norveški ustvarjalec Tom Egeland na svojem profilu objavil serijo zgodovinskih fotografij. Nato pa je Facebook izbrisal tisto, na kateri Kim Phuc, ki je bila takrat še deklica, gola beži pred napadom z napalmovo bombo v Vietnamu. Ko je zgodbo o tem objavil časopis Afterposten, ga je doletela podobna usoda.

Hansen trdi, da je Aftenposten prejel zahtevo od Facebooka po umiku ikonične črno-belo vojne fotografije. "Manj kot 24 ur po tem, ko je bilo poslano elektronsko sporočilo, in preden sem imel priložnost za odziv, ste se vmešali in izbrisali članek in tudi fotografijo s spletnega profila Aftenpostena". Poudaril je, da Facebook ustvarja nova pravila, ki pa ne razlikujejo med otroško pornografijo in uveljavljeno vojno fotografijo, "nato pa ta pravila izvajate, ne da bi dali prostor razumni presoji".

Facebook pokleknil pod pritiski premierke
Pritisk na Facebook se je stopnjeval v petek, ko je tudi norveška premierka Erna Solberg obtožila podjetje, da so fotografijo, "ki je oblikovala svetovno zgodovino" izbrisali z njene javne strani na Facebooku.

Facebook se je sprva odzval z besedami, da fotografijo prepozna kot ikonično, da pa je "težko ustvariti razliko med tem, katera fotografija golega otroka je primerna za objavo in katera ne". "Poskušamo najti pravo ravnotežje med tem, da ljudem omogočimo, da se lahko izražajo, in da hkrati ohranjamo varno in spoštljivo delovanje v naši globalni skupnosti. Naše rešitve ne bodo vedno idealne, še naprej pa se bomo trudili, da bomo izboljšali svoja pravila delovanja in njihovo izvedbo."

Kmalu po tem je Facebook sporočil, da bo preklical svojo odločitev. "V tem primeru smo prepoznali zgodovinsko pomembnost te podobe, ki je dokumentirala trenutek zgodovine," je zapisalo podjetje v sporočilu za javnosti.

Ikonično fotografijo je leta 1972 posnel fotograf agencije Associated Press Nick Ut, ki je zanjo prejel Pulitzerjevo nagrado in je ena prepoznavnejših podob 20. stoletja. Kljub eksplicitnosti fotografije je bila le ta ključna, da je ameriška javnost spremenila svoje mnenje o vojni v Vietnamu.

Nasilje - da, ženske dojke - ne
Na MMC-ju smo že poročali o kontroverznosti Faceboove odločitve o tem, katere podobe izbriše in katerih ne. Pred časom ni dovolil objav fotografij dojenja, saj se vidijo bradavice, ali mastektomije, še vedno pa ne dovoli objave fotografij golih žensk, ki na takšen način protestirajo proti represivnim sistemom. Po drugi strani pa so dovolili objavo fotografij, ki so nakazovale nasilje nad ženskami. Po posredovanju organizacije Ženske, akcija in mediji (Women, Action & the Media – WAM!) je Facebook le spremenil svoja pravila in prepovedal objavo gradiva, ki posplošuje in povzdiguje nasilje nad ženskami v tudi v obliki sovražnega govora.