Nemiri v Tibetu in težave, ki so spremljale pot olimpijskega ognja po svetu, so polnili naslovnice vseh svetovnih medijev, kar je odvrnilo pozornost od dejanskih priprav Kitajske na ta težko pričakovani svetovni dogodek. Svetleči se stadioni in milijarde dolarjev, ki so jih porabili, da so Peking spremenili v moderno mesto, so izgubili svoj sijaj. Sto dni pred olimpijskimi igrami je jasno, da je Kitajska izgubila bitko s tem, da bi politiko pustila pred vrati olimpijskih iger. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali lahko Kitajska in Mednarodni olimpijski komite s športom in dobro voljo igram povrneta blišč.

Olimpijske igre v Pekingu niso prve, kamor se je vmešala politika, je pa politični predznak tokratnih iger največji po bojkotu iger v 80. letih. Politika je tokratne igre spremljala že od dneva, ko je bila Kitajska pred sedmimi leti izbrana za organizatorko letošnjih iger. Temu je sledila neracionalna poraba denarja v vsaki fazi priprave iger, s čimer je hotela kitajska komunistična stranka svetu pokazati svojo rastočo gospodarsko in politično moč.

Kitajska proti Zahodu
Kitajska vlada bije pravi boj z negativno propagando Zahoda in zahodnih medijev, ki napadajo kitajsko politiko in kršenje človekovih pravic, ta pa jih obtožuje pristranskosti in usklajenega delovanja.

Nemiri v Tibetu, ki so se začeli prejšnji mesec, so sprožili protikitajske proteste v Londonu, Parizu, San Franciscu in drugih mestih, kjer se je ustavil olimpijski ogenj. V Pakistanu, Indiji in drugih državah so organizatorji zaradi protestov skrajšali poti olimpijskega ognja, močno poostrili nadzor in varnost ter spremenili pot olimpijskega ognja v dogodke za povabljence, da bi se tako izognili neprijetnim protestom.

Kitajski nacionalizem meče slabo luč na igre
Vse bolj na dan prihaja tudi kitajski nacionalizem, ki se kaže v protizahodnih protestih Kitajcev, še bolj pa ga je podžgal napad na mladega kitajskega atleta na invalidskem stolčku, ki je branil olimpijski ogenj v Parizu. Z očitki, da je bil užaljen njihov narodni ponos, so se skupine Kitajcev zbrale pred trgovinskimi centri francoske verige Carrefour v več kot desetih kitajskih mestih, kjer so izbruhnili manjši spopadi med Kitajci in tujci.

A ni še prepozno, da bi rešili igre. V tem duhu so kitajske oblasti ob začetku odštevanja 100 dni do olimpijskih iger pripravile številne prireditve. Več kot 10.000 prebivalcev Pekinga se je danes udeležilo mini maratona med olimpijskim stadionom in plavalno areno, pozneje pa bodo prvič zaigrali tudi uradno himno olimpijskih iger. Himna se imenuje Beijing Huang Jing Ni (Dobrodošli v Pekingu), prvič pa jo bo zapelo 100 pevcev in znanih osebnosti, med njimi tudi igralca Jackie Chan in Andy Lau.

Olimpijski ogenj prispel na Kitajsko
Danes bo na Kitajsko prispel tudi olimpijski ogenj, ki je ob številnih protestih obkrožil svet. Svojo pot bo tako nadaljeval v Hongkongu, kjer so se na prihod bakle dobro pripravili in poostrili nadzor, v petek pa bodo v čast ognju pripravili posebno osemurno parado. Protibetanske protestnike, ki so napovedali proteste v Hongkongu, so takoj po prihodu na letališče poslali nazaj.

MOK hvali organizatorje
Mednarodni olimpijski komite je objavil izjavo, v kateri so pohvalili priprave Pekinga na prihajajoči dogodek. Zapisali so, da je Peking v organizacijo dogodka vložil ogromno napora, predvsem z namenom, da bi naredili igre prijazne do športnikov. Pekingu je uspelo, da so bila nekatera olimpijska prizorišča dokončana še pred rokom, mesto pa je za infrastrukturne izboljšave, med katerimi so tudi novi letališki terminal in nove proge podzemne železnice, porabilo skoraj 40 milijard ameriških dolarjev.

B. T.