Juščenko je dejal, da bodo umik začeli takoj, kljub temu pa bo pred vladnimi ustanovami še naprej ostala stavkovna straža. Ukrajinski parlament je sprejel sveženj zakonov in ustavnih sprememb, ki so potrebni za razrešitev povolilne krize v državi.

Spremembe v volilni zakonodaji naj bi v prihodnje preprečevale poneverbe, kakršne so se zgodile ob zadnjih volitvah. Poslanci so tudi zmanjšali pristojnosti ukrajinskega predsednika in povečali vpliv parlamenta.

Regije bodo v prihodnosti imele več oblasti v svojih rokah, s čimer naj bi se zmajšala trenja med rusko govorečim vzhodom in nacionalističnim zahodom države.

Za spremembe zakonodaje in ustave je glasovala prepričljiva večina, 402 poslanca v 450-članskem parlamentu. "To je dejanje konsolidacije in sprave; dokaz, da je Ukrajina enotna," je pred poslanci dejal predsednik parlamenta Volodimir Litvi.

Vodja opozicije Viktor Juščenko je dejal, da odločitev parlamenta odpira pot do njegove zmage na ponovitvi volitev, ki bodo 26. decembra.

Kučma za spremembe
Spremembe je podprl tudi odhajajoči predsednik Leonid Kučma. Poslance je pred glasovanjem pozval, naj jih sprejmejo v dobro države, in dodal, da je sprejel odstop generalnega državnega tožilca Genadija Vasiljeva, kot je zahtevala opozicija.

Moskva za Janukoviča
Ruski odposlanec v Ukrajini je dejal, da lahko le zmaga Viktorja Janukoviča na ponovljenih volitvah ohrani enotnost in trdnost države. Kremelj sicer nikoli ni skrival, da si želi na predsedniškem stolčku v Ukrajini videti Janukoviča, ki se bolj kot proti Zahodu obrača proti Vzhodu.

Ugibanja o zastrupitvi
Avstrijski zdravniki še vedno preiskujejo vzrok skrivnostne bolezni Juščenka. Domneva, da je bil zastrupljen, ni ne potrjena ne izključena, ostaja pa med možnostmi.

Za potrditev ni dovolj dokazov; brez dodatnih preiskav namreč ni mogoče postaviti natančne diagnoze bolezni, je dejal vodja zdravniške ekipe, ki je na Dunaju zdravila politika.

Domnevni poskus Juščenkovega umora sicer ni uspel, vendar je politikov obraz odtlej prekrit s cistami in krastami. Zdravniki sumijo, da je za to vzrok zastrupitev z dioksinom, zato so ga povabili na nadaljnje preiskave.

Nato ostro z ukrajinskim kolegom
Nato je zaradi politične krize v Kijevu odpovedal srečanje zunanjih ministrov držav članic z njihovim ukrajinskim kolegom Konstantinom Griščenkom. Za to se je odločil, ker se želi izogniti stikom na visoki ravni z vlado, ki jo obtožujejo volilnih poneverb. To bi tudi poslalo napačno sporočilo javnosti, je dejal visoki diplomat organizacije. Severnoatlantska organizacija pa upa na čimprejšnje srečanje z novim, legitimnim zunanjim ministrom Ukrajine.

Nato in Ukrajina sicer tesno sodelujeta v mednarodnih mirovnih misijah, od leta 1997 pa imata sklenjen dogovor o sodelovanju. Ta poudarja povezanost neodvisne, stabilne in demokratične Ukrajine z Evropo.

Solana obsoja Putinove izjave
Visoki predstavnik EU-ja za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je obsodil nedavne izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina o posredovanju Zahoda v Ukrajini.

Putin je dejal, da se Zahod do Ukrajine obnaša kolonialistično, ji deli lekcije in jo utegne kaznovati z bombami "kot je že storil v Beogradu". S takimi izjavami je šel predaleč, meni Solana, poudarjajoč, da si EU želi pošten volilni proces. Niti Putin niti EU se nimata pravice vmešavati v ukrajinske notranje zadeve, je še poudaril Solana.