Osebnost leta 2008 po izboru revije Time: Barack Obama, prvi temnopolti predsednik ZDA. Foto: Time
Osebnost leta 2008 po izboru revije Time: Barack Obama, prvi temnopolti predsednik ZDA. Foto: Time
Charles Lindbergh
Na čisto prvi naslovnici posebne izdaje Tima je bil takrat 25-letni Charles Lindbergh. Foto: Time
Najbolj sporna naslovnica Tima je bila tista s Hitlerjem. Foto: Time
Pred dvemi leti ste bili osebnost leta (tudi) vi. Foto: Time

Kdo si sploh zasluži naziv Timove osebnosti leta? Zmaga lahko moški ali ženska, skupina ali pa celo ideja, prostor, naprava, ki je "v dobrem ali slabem naredila največ za vpliv dogodkov leta".



Prvi (in najmlajši) letalski pionir
Zamisel je bila tudi poskus, da bi se revija odkupila za sramoto, ker ni dala na naslovnico letalca Charlesa Lindbergha po njegovem zgodovinskem čezatlantskem letu. Time je ubil dve muhi na en mah: začel je odmevno tradicionalno izdajo, poleg tega pa za prvega nosilca naziva osebnost leta imenoval takrat 25-letnega Lindbergha, ki do danes ostaja najmlajša osebnost leta.

Od takrat dalje se pri Timu niso omejevali in na naslovnico postavili vse od predsednikov do diktatorjev, od abstraktnih pojmov do ogrožene Zemlje. Posebno izdajo je posebna izdaja doživela leta 1999, ko so pri Timu Alberta Einsteina razglasili za osebnost - stoletja (za njim sta se uvrstila Franklin D. Roosevelt in Mahatma Gandhi).

"Zvezdice in črte" - 51-krat
A čisto neoporečen seznam le ni - v oči zbode, da kar 51 "zmagovalcev" (od 81) prihaja iz ZDA. Med letoma 1995 in 2005 je zmagal cel niz Američanov. Na listo so uvrstili skoraj vsakega ameriškega predsednika od Franklina D. Roosevelta do še-ne-predsednika Obame. Izjeme: Calvin Coolidge, Herbert Hoover in Gerald Ford. Večina izmed prvih mož ZDA, vključno z Bushem, se je na častni naslovnici znašla dvakrat, Roosevelt celo rekordnih trikrat.

A če z nekaterimi imeni (in narodnostimi) pri reviji niso skoparili, pa mnoge moti, da je na seznamu le pet žensk: Melinda Gates (skupaj s soprogom Billom in Bonom leta 2005), Wallis Simpson (1936), Song Maj-lng (Madame Čiang Kaj-Šek, 1937), kraljica Elizabeta II. (1952) in Corazon Aquino (1986).

Ženske so sicer bile vključene v skupinske naslove: leta 2002 so zmagala t. i. globoka grla (Whistleblowers), leta 1956 madžarske borke za svobodo, leta 1960 ameriški znanstveniki, leta 1966 t. i. baby-boomerji, tri leta pozneje Američani iz osrednjih ZDA, leta 1975 ameriške ženske, leta 2003 ameriški vojak in leta 2006 "vi".

Giuliani namesto Osame
Čeprav Time podaja jasno definicijo osebnosti leta ("v dobrem ali slabem ..."), pa je naslov še vedno viden kot čast - zlasti zaradi preteklih spoštovanih zmagovalcev. Prav zato mnoge, milo rečeno, moti, da so se na naslovnici znašli nekateri izmed največjih krvnikov prejšnjega stoletja - leta 1938 Adolf Hitler, leto pozneje Josip Stalin (človek leta tudi leta 1942), sporen pa je tudi izbor iranskega verskega vodje Ajatole Homeinija (1979).

Prav zaradi slednjega se je takrat na revijo usul plaz očitkov, zato se je Time odločil, da naslovov ne bo več podeljeval kontroverznim osebam v ZDA. Zato je šel naslov osebnosti leta 2001 Rudolphu Giulianiju, newyorškemu županu, ki je celil rane New Yorka po napadih 11. septembra, in ne logični izbiri, Osami bin Ladnu.

Še ena kritizirana izbira je bila "vi" leta 2006, pri čemer se je zaimek nanašal na ljudi, ki uporabljajo medmrežje in tako pospešujejo informacijsko dobo. Kritiki so izbiro označili za "preprosto neumno".

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si