Izsledki, objavljeni v JAMA Pediatrics, kažejo, da so otroci z višjeležečih predelov manjši ‒ velja tudi v primerih, če so rojeni v okolju z dobrimi pogoji, dobrim zdravstvenim zavarovanjem, višjim življenjskim standardom in visoko izobraženim materam.

Otroci, ki živijo v običajnih razmerah, rastejo oz. se razvijajo v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, a le do nadmorske višine 500 metrov, po tej nadmorski višini pa se razmerje med starostjo in višino otrok začne spreminjati. Pri višini 1500 metrov se otroci tako rodijo manjši in tudi med rastjo ostajajo manjši v primerjavi z otroki, ki živijo v mestih in nižjeležečih predelih, kaže raziskava.

Pretekle raziskave so pokazale, da lahko počasnejša rast in nižja višina ob koncu rasti na visoki nadmorski višini privedeta do povečanega tveganja za kognitivni deficit in spremembe metabolizma, ki so povezane s kroničnimi boleznimi pozneje v življenju, je poročal CNN.

V študiji so preučevali podatke 950.000 otrok v 59 državah. "Več kot 800 milijonov jih živi na nadmorski višini 1500 metrov, pri čemer jih dve tretjini živita v podsaharski Afriki in Aziji," je pojasnil soavtor študije Kalle Hirvonen, raziskovalec na inštitutu za mednarodno prehransko politiko.

Kot navaja CNN, je študija večino tveganja pripisala obdobju v povezavi z obdobjem pred rojstvom in tik po njem in bi lahko bilo povezano z nižjo stopnjo kisika na višji nadmorski višini. "Nosečnosti na visoki nadmorski višini so povezane s kronično hipoksijo ali nezadostno vsebnostjo kisika, kar povezujemo z višjim tveganjem za omejitev rasti zarodka," je še pojasnil Hirvonen. Pojavljalo se je prepričanje, da pride skozi več generacij življenja na visoki nadmorski višini do genetske prilagoditve glede rasti, a študija tega ni potrdila. Po rojstvu krivulja rasti otrok na nadmorski višini več kot 1500 metrov konsistentno pada.