"Verjamem, da mora ZN zdaj bolj kot kadar koli prej igrati veliko vlogo v mednarodnih odnosih," je dejal Pahor in poudaril, da živimo v času spreminjanja ravnotežja svetovne moči, kar se je doslej v zgodovini vedno končalo z globalnim konfliktom, Združeni narodi pa so bili ustanovljeni, da preprečijo takšne spopade v prihodnje.

Po mnenju Pahorja se vsi skupaj nismo veliko naučili iz dogodkov, ki so pred manj kot 20 leti pretresli človeško zavest, pri čemer je izpostavil Ruando, Srebrenico in Darfur. Čeprav je svet obljubil, da ne bo ponovitve, in je podprl odgovornost za zaščito pred množičnimi grozodejstvi, se danes spopada z novo tragedijo v Siriji.

"Uporaba kemičnega orožja ni le vojni zločin, ampak napad na našo skupno človečnost," je menil Pahor in se vprašal, ali bo spet potrebno vojaško posredovanje. Suverenost držav ne pomeni dovoljenja za pobijanje lastnih državljanov in ko države ne zmorejo zaščititi svojih ljudi, mora ukrepati mednarodna skupnost.

Poročilo inšpektorjev ZN-a, ki so raziskovali uporabo kemičnega orožja v Siriji 21. avgusta, je Pahor označil za "jasno, verodostojno in nepristransko". Ob tem je pozval k takojšnji uresničitvi dogovora med ZDA in Rusijo, ki ga mora Sirija nemudoma uresničiti ali pa sprejeti posledice. Pristop Sirije h konvenciji proti kemičnemu orožju je označil za pozitiven korak.

Za Pahorja je pomembno, da je diplomacija vprašanje vrnila v ZN in Varnostni svet, ki mora izpolniti svojo odgovornost in uporabiti vse ustrezne ukrepe za celovito obravnavo položaja v Siriji. Zavzel se je za politično rešitev krize in podprl pravočasni sklic mirovne konference v Ženevi.

"Vzdržite se veta v primeru genocida"
V nadaljevanju je okrcal Varnostni svet ZN-a, ki zaradi delitev ne ukrepa pravočasno, in pozval k reformam, ki bodo izboljšale učinkovitost, preglednost in odgovornost tega organa. Stalnim članicam je priporočil, naj se vzdržijo pravice do veta v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Ob tem se je zavzel, da VS pošlje vprašanje Sirije pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je bistveni steber mednarodnega prava in mogočno orodje za zagotavljanje odgovornosti in boja proti nekaznovanju za najbolj resne zločine.

Mednarodna skupnost se mora posvetiti vzrokom spopadov in preprečitvi izbruhov, sicer so posledice hude, kot je bilo to na Zahodnem Balkanu. "Povečanje zaupanja skozi politični dialog je pogoj za mirno sožitje in dolgoročno stabilnost. Zato sta Slovenija in Hrvaška sprožili proces Brdo kot forum za dialog na visoki ravni za utrditev odnosov in pomiritev med državami v regiji," je dejal Pahor.

Slovenski predsednik je spregovoril ob pričakovanju prihodnjega leta, ko bo 100. obletnica izbruha prve svetovne vojne, ki ji je sledila druga, za njo pa so prišla desetletja spopadov znotraj držav in genocidov.

"Ne smemo dovoliti, da se to ponovi v 21. stoletju. Za orožje si izberimo vest in človečnost. Vsak si zasluži življenje v dostojanstvu in miru, da se počuti varnega, da ima dostop do hrane in pitne vode, dostop do dostojne službe in ustreznega plačila. Nekaj tako očitnega se zdi daleč od realnosti in naša naloga je, da realnost približamo sanjam," je dejal Pahor.

"Današnji voditelji imajo edinstveno priložnost, možnost in odgovornost, da vplivajo na našo skupno prihodnost v prihodnjih desetletjih. Zato ne smemo pozabiti na uresničitev razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja do leta 2015 in se dogovoriti o agendi po letu 2015," je dejal Pahor in pozval k uresničitvi vizije o zaščiti prihodnjih rodov pred vojnami.

Pahor je imel pred govorom na zadnji dan obiska New Yorka, kjer je opravil tudi več dvostranskih srečanj, predavanje na univerzi Columbia. Uradni del udeležbe na splošni razpravi pa danes končuje na srečanju s predsednikom 68. zasedanja Generalne skupščine Johnom Ashejem. V New Yorku do petka ostaja zunanji minister Karl Erjavec.