V razpravi o uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in oblikovanju agende za razvojne cilje tisočletja po letu 2015 je slovenski predsednik poudaril, da mora biti odprava razlik med revnimi in bogatimi poglavitna skrb ZN-a.

Da bi to lahko dosegli, bi bilo po mnenju Pahorja treba oblikovati platformo, v kateri bi sodelovale države in mednarodne institucije ter zasebni sektor z namenom vzpostaviti osnovno infrastrukturo v najrevnejših in najranljivejših državah. Ob tem je slovenski predsednik izpostavil Afriko kot celino, kjer je potrebna največja zavzetost.

Glede razvojnih ciljev tisočletja je Pahor dejal, da "kakor smo na eni strani kritični do tega, da si mednarodna skupnost zastavi neke cilje, ki potem morda niso tako implementirani, kot bi si želeli, vendarle opažamo, da se nekatere stvari v svetu tudi zaradi prizadevanj ZN-a spreminjajo na bolje".

"Ni odveč, da si Organizacija združenih narodov postavlja nekatere cilje in gotovo na začetku javnost dvomi, da so to cilji, ki so dosegljivi, ampak če si jih ne bo postavljala in če ne bo stremela k njihovi implementaciji, potem ne bo napredka," je še dejal in dodal, da bi rad, da ZN ne samo obdrži, ampak tudi okrepi avtoriteto.

"Svet se spreminja"
Opozoril je, da se je v šestdesetih letih svet spremenil, razmerja moči so se spremenila in Varnostni svet in ZN bosta morala skozi reforme, sicer verjetno organizacija ne bo odražala razmerja sil. "Če želi biti na ravni izzivov novega stoletja, bo morala to storiti. Mislim, da je dobro, da se zaveda, da je v tem času dosegla veliko sprememb na bolje v mednarodni skupnosti, da pa se bo morala, če želi igrati to vlogo tudi vnaprej, spremeniti sama, to bo verjetno zelo težka naloga," je še dodal.

Pahor se je pred tem v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Munom, s katerim sta govorila o razvoju dogodkov v Siriji in na Zahodnem Balkanu.

Iz urada generalnega sekretarja so po srečanju sporočili, da sta si s Pahorjem izmenjala stališča glede Sirije in Zahodnega Balkana, tudi o potekajočem dialogu med Beogradom in Prištino ter o koristni vlogi neformalnega foruma proces Brdo. Ban se je Sloveniji zahvalil za njeno vlogo na področju odgovornosti za zaščito, preprečevanja grozodejstev in promocije odgovornosti za mednarodne zločine.

Pogovori s Thacijem, Nikolićem in Gülom
Pahor, ki se je pred srečanjem z Banom v prostorih slovenske misije pri ZN-u srečal s slovenskimi dopisniki, je povedal, da se je družno srečal s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem in kosovskim premierjem Hashimom Thacijem. Povedal je, da je imel do Nikolića sprva zadržan odnos, ki pa se je pozneje spremenil, ko je srbski predsednik sprejel odločitev za pogajanja glede Kosova.

"Mislim, da si zasluži neki kredit za to pogumno odločitev. Naj povem, da sva se pogovarjala tudi s Thacijem. Morda naj povem, da smo se pogovarjali vsi trije. Bolj ekstenzivno, kot bi kdo pričakoval. Zdelo se mi je, da je obema ljubše, če je zraven kdo tretji. Govorili smo o stvareh, ki zadevajo implementacijo dogovora iz Bruslja," je povedal Pahor.

Ob tem je slovenski predsednik še dodal, da proces Brdo peljejo naprej, saj tudi drugi sogovorniki s pozornostjo prisluhnejo, kaj bo to neformalno druženje prineslo. "Slovenija nima pomembnejše besede, ko gre za Sirijo ali Sudan, ko pa gre za mir in nemir ali varnost tega dela jugovzhodne Evrope, nas sogovorniki zelo natančno poslušajo," je povedal Pahor, ki bo v četrtek spregovoril v Generalni skupščini.

Pahor se je srečal tudi s turškim predsednikom Abdullahom Gülom. Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med državama prijateljski in zelo razvejani ter da jih je sklenitev strateškega partnerstva še dodatno poglobila. Kljub temu, ali prav zato, je še veliko priložnosti za nadaljnjo poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama, predvsem na področju investicij.

Gül se je predsedniku Pahorju zahvalil za podporo pri turških pristopnih pogajanjih za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Gül in Pahor sta izmenjala tudi poglede na razmere v Siriji, ob čemer je turški predsednik povedal, da se Turčija neposredno spoprijema s krizo, saj begunci iz Sirije za Turčijo predstavljajo veliko obremenitev ter dodal, da bi morala mednarodna skupnost razmišljati tudi o dolgoročnih učinkih krize v Siriji na sosednje države. Gül je Pahorja povabil tudi na obisk v Turčijo.