Ko se bo Benedikt XVI. konec meseca umaknil kot poglavar Rimskokatoliške cerkve, bo verjetno prevzel naziv častni rimski škof, za kar mu pripada že omenjena pokojnina. Uradni Vatikan sicer teh navedb še ni potrdil, je pa njihov uradni predstavnik Federico Lombardi prejšnji teden dejal, da papež po koncu pontifikata nima nikakršnih zahtev glede življenjskega statusa. "A poskrbeli bomo, da bo imel dostojno življenje," je dodal.
Da bo Joseph Ratzinger po odstopu 28. februarja najverjetneje postal upokojeni rimski škof in tako prejemal pokojnino škofa, in ne kardinala, ki znaša okoli 5.000 evrov, je poročal časnik La Stampa. Časnik je dodal, da ni mogoče izključiti, da bo naslednik Ratzignerja slednjega vnovič imenoval za kardinala.
Na novo bodo napisali zgodovino
Kakšna bo papeževa preživnina, je treba skupaj s številnimi drugimi vprašanji še razjasniti. Gotovo je, da bo Benedikt XVI. prejemal neke vrste oskrbovalnino. A, kot so dodali v Vatikanu, gre za razmere brez primere in tako ni "nobenih temeljev, na katere bi se lahko oprli". Denar za njegove obroke in druge stroške bodo zagotovili iz vatikanskih državnih financ, kuhale in čistile pa mu bodo štiri ženske iz katoliške organizacije Memores Domini.
Zagotovo si ne bo privoščil kakšnih potovanj v tujino ali organiziral predavanj, kot je to v navadi pri nekdanjih političnih voditeljih. Njegovo zdravje in življenjska moč mu tega namreč ne bi dovoljevala, še več, prav med lanskimi dolgimi in napornimi potovanji v Mehiko, Kubo in Libanon je menda ugotovil, da dela ne zmore več opravljati.
Dokumenti v arhive ali knjižnico
Benedixt XVI. se bo tako umaknil v osamo, v kateri se bo posvetil molitvi, premišljevanju in teološkim zapisom. Igral bo klavir, v njegovem novem prebivališču pa mu bodo družbo delale tudi njegove mačke. Vse druge stvari, ki so ga spremljale med osemletnim pontifikatom, kot so pohištvo, uradna pošta in zaupni dokumenti, bodo ostale v apostolski palači ali pa jih bodo preselili v vatikansko knjižnico ali njihove tajne arhive.
Prihodnje dni bo papež sicer preživel stran od oči javnosti, skupaj z nekaj kardinali pa se bo v tem postnem času posvetil dnevnim molitvam v zasebni kapeli v apostolski palači. Ta duhovni umik v postnem času je sicer tradicionalne narave in je ena izmed obveznosti, pri katerih papež vztraja kljub zgodovinski napovedi odstopa.
Srečanje z italijanskim predsednikom
V soboto bo nato papež sprejel italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, v nedeljo zadnjič vodil nedeljske molitve, 27. februarja pa imel zadnjo tedensko avdienco pred več deset tisoč verniki. Benedikt XVI. bo uradno odstopil 28. februarja ob 20.00, ko bo moral tudi zapustiti svoje stanovanje v apostolski palači, v kateri živi od aprila 2005.
Nato se bo preselil v papeško rezidenco v Castel Gandolfu, 30 kilometrov južno od Rima, zatem pa bo živel v ženskem samostanu Mater Ecclesiae v Vatikanu, za kar mu ne bo treba plačevati najemnine. Še naprej bosta z njim stanovala njegov osebni tajnik Georg Gänswein in sestre katoliškega laičnega reda Memores Domini, ki so za Ratzingerjevo gospodinjstvo skrbele že v apostolski palači. Ratzinger bo tudi po odstopu obdržal ime Benedikt XVI.
Kdaj konklave?
Kdaj bo sklican konklave za izvolitev novega papeža, še ni znano. Običajno se začne 15 ali 20 dni po smrti papeža, kar pomeni, da bi se začel 15. marca oziroma okoli tega datuma. Kanonski pravniki sicer preučujejo, ali bi bilo mogoče konklave sklicati prej in se tako izogniti prekrivanju s tednom pred veliko nočjo, ki se začne 24. marca. Velikonočna nedelja bo 31. marca.
Jasnega favorita za naslednika Benedikta XVI. še ni, trdijo poznavalci. Strokovnjak za Vatikan John Allen je sicer kot priljubljenega kandidata omenil kanadskega kardinala Marca Ouelleta, ki je "pravzaprav fotokopija Ratzingerja".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje