"Čeprav so se sveta vrata zaprla, prava vrata usmiljenja, ki so Kristusovo srce, ostajajo na široko odprta za nas," je dejal papež okoli 70.000 romarjem, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Jubilejno leto v Katoliški cerkvi običajno poteka vsakih 25 let in je posebno obdobje, namenjeno prenovi vernikov, da bi napredovali v veri. V tem času lahko verniki romajo, se pokesajo, pokorijo in dobijo izredni odpustek za svoje grehe ter se približajo Jezusu Kristusu.

Papež je vernike pozval, naj prosijo, da se vrata sprave in usmiljenja nikoli ne zaprejo in da se naučijo, kako preseči slabo in razhajanja. "Bog nima spomina za grehe, temveč za nas, vsakega od nas nas, ki smo njegovi ljubljeni otroci," je še dejal v pridigi med mašo, ki je sledila zaprtju svetih vrat. "On verjame, da je vedno mogoče začeti znova in se dvigniti."

Okrepljen medverski dialog
Sveto leto, ki se je začelo 8. decembra lani, je izpostavilo usmiljenje kot eno osrednjih prvin katoliškega verovanja in tudi pontifikata papeža Frančiška. Njegov namen je bil poudariti pomen odpuščanja in sprave. Ker je usmiljenje tudi osrednji pojem drugih ver, je bil v svetem letu okrepljen medverski dialog.

Sveto leto so v Cerkvi prvič praznovali leta 1300, njegove korenine pa segajo v judovsko tradicijo. Od leta 1475 ga Cerkev praznuje vsakih 25 let, lahko pa papež skliče tudi izredno sveto leto. Tokratno je bilo četrto izredno jubilejno leto, v zgodovini Cerkve pa skupno 30.

Vrata prvič odprle vse katedrale
Na željo papeža Frančiška so letošnje jubilejno leto praznovali po vsem svetu, zato so lahko sveta vrata prvič odprle vse katedrale sveta. Kot prva je papež 29. novembra lani izjemoma odprl vrata usmiljenja v katedrali v Banguiju v Srednjeafriški republiki.