40-letni Nizozemec Gert-Jan Oskam si je pred 12 leti v hudi kolesarski nesreči poškodoval hrbtenjačo in ostal popolnoma paraliziran. Uporaba nove tehnologije, ki je rezultat več kot desetletja dela skupine raziskovalcev v Franciji in Švici, je Nizozemcu omogočila hojo tudi po težavnem terenu in stopnicah.

"Pot je bila dolga, a zdaj lahko vstanem in grem s prijateljem na pivo. To je luksuz, ki se ga veliko ljudi ne zaveda," je za britanski BBC dejal Oskam in dodal, da se počuti kot malček, ki se znova uči hoditi.

Operacijo, s katero je bilo Oskamu povrnjena sposobnost gibanja, so izvedli julija leta 2021. Nevrokirurginja Jocelyne Bloch je takrat na vsaki strani njegove lobanje izrezala dve okrogli luknji s premerom pet centimetrov nad predeli možganov, ki sodelujejo pri nadzoru gibanja.

Vstavila je dva vsadka v obliki diska, ki brezžično prenašata možganske signale na dva senzorja, pritrjena na čelado na njegovi glavi. Raziskovalci so razvili algoritem, ki nato te signale prevaja v navodila za premikanje mišic nog in stopal prek drugega vsadka, vstavljenega okoli hrbtenjače.

"Radikalna nadgradnja" pritiskanja na gumb

Raziskovalci v članku v znanstveni reviji Nature poudarjajo, da so možganski vsadki "radikalna nadgradnja prejšnjega dela", ko so za povrnitev gibanja uporabljali le hrbtenični vsadek. Bolniki so pri uporabi omenjenega vsadka za premik nog morali vedno znova pritiskati na gumb.

Oskam, ki je sprva imel le hrbtenični vsadek, je dejal, da je bilo zaradi tega izjemno težko vstopiti v ritem naravnega koraka.

Lahko "digitalni most" znova vzpostavi povezavo?

Po šestih mesecih uporabe nove tehnologije so raziskovalci tudi opazili, da je lahko Nizozemec nekaj časa hodil z berglami tudi, ko je bil "digitalni most" med elektronskimi vsadki izklopljen. Kot je pojasnil raziskovalec Guillaume Charvet, to nakazuje, "da bi tovrstna vzpostavitev povezave med možgani in hrbtenjačo lahko spodbudila reorganizacijo nevronskih mrež na mestu poškodbe".

Nevrokirurginja Jocelyne Bloch sicer opozarja, da je ta nova tehnika še vedno v fazi osnovnih raziskav in da je še mnogo let oddaljena od tega, da bi bila na voljo vsem paraliziranim bolnikom. "Pomembna stvar za nas pa ni samo znanstveno preizkušanje, temveč tudi sčasoma omogočiti večji dostop tehnologije ljudem s poškodbo hrbtenjače," je še dodala.