V Maliju je od avgusta leta 2020 na oblasti vojaška hunta, ki je navezala tesnejše stike z Rusijo in v okviru dogovora z Moskvo dovolila prihod ruskih plačancev iz zloglasnega zasebnega varnostnega podjetja Wagner. Foto: AP
V Maliju je od avgusta leta 2020 na oblasti vojaška hunta, ki je navezala tesnejše stike z Rusijo in v okviru dogovora z Moskvo dovolila prihod ruskih plačancev iz zloglasnega zasebnega varnostnega podjetja Wagner. Foto: AP

"Francija je zelo zaskrbljena zaradi informacij o množičnih zlorabah v vasi Moura, ki so jih zagrešile malijske oborožene sile v spremstvu ruskih plačancev iz skupine Wagner, ki naj bi povzročile smrt več sto civilistov," so sporočili s francoskega zunanjega ministrstva.

Malijska vojska je v petek sporočila, da je v operaciji v Mouri v osrednjem delu države konec prejšnjega meseca ubila 203 borce, za katere trdi, da so pripadali "oboroženim terorističnim skupinam".

Vojska je to sporočila, potem ko so se na družbenih omrežjih v Maliju pojavila številna poročila, da je bilo v Mouri ubitih na desetine ljudi, tudi civilisti.

V Parizu so pozvali k hitremu odprtju nacionalne kot tudi mednarodne preiskave, da bi storilce privedli pred sodišče. "Boj proti terorističnim skupinam, ki delujejo v Sahelu, nikakor ne more upravičiti kršitev človekovih pravic," so sporočili z zunanjega ministrstva.

Sorodna novica Preplah v Evropi zaradi morebitnega prihoda ruskih plačancev v Mali

Tudi Evropska unija je sporočila, da je "zelo zaskrbljena" zaradi poročil o poboju v Mouri, in pozvala to zahodnoafriško državo, naj preiskovalcem dovoli dostop do omenjenega območja.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na Twitterju sporočil, da je treba "osvetliti okoliščine protiterorističnih operacij v zadnjih tednih v Maliju". Michel je pričevanja o smrti na stotine ljudi označil za "skrb vzbujajoča". "Boj proti terorizmu ne more potekati na račun spoštovanja človekovih pravic," je še zapisal.

Umik zahodnih vojakov

Francija je februarja sporočila, da bo skupaj s partnericami iz EU-ja in Kanade začele umikati vojake iz Malija, potem ko je prišlo do poslabšanja odnosov med Parizom in tamkajšnjo vojaško hunto, ki se v zadnjem času opira na pomoč skupine ruskih plačancev Wagner. Na skupino, ki velja za zasebno vojsko ruskega predsednika Vladimirja Putina, letijo očitki o zlorabah in zločinih.

Kot so sporočili voditelji sodelujočih držav februarja v skupni izjavi, je bila odločitev o umiku sprejeta zato, ker niso več izpolnjeni "politični, operativni in pravni pogoji" za učinkovito nadaljevanje vojaškega sodelovanja v boju proti terorizmu v Maliju.

V Maliju v okviru misije EU-ja za usposabljanje oboroženih sil Malija (EUTM) delujejo tudi pripadniki Slovenske vojske.