Ustanovitelj skupnosti Akamasoa (Dobri prijatelj), ki je v slumih milijonskega Antananariva spremenil življenje več deset tisočim ljudem, nadaljuje boj z revščino, v kar sodi tudi redno nabiranje denarne in materialne pomoči. V okviru tega se je za deset dni ustavil tudi v Rimu, kjer je ravno potekal konklave, česar smo se dan po izvolitvi papeža Frančiška dotaknili v prvem delu pogovora za MMC RTV Slovenija.

V drugem delu se nismo pogovarjali o dogajanju v vrhu Rimskokatoliške cerkve in smo se posvetili Madagaskarju, ki ga že štiri leta pesti huda politična kriza. Nepriznana začasna vlada ene najrevnejših držav na svetu je že štiri leta brez mednarodne pomoči, ki je predtem prispevala kar do 70 odstotkov državnega proračuna. Razumljivo, da je država v hudem krču, kar močno vpliva tudi na delo slovensko-argentinskega misijonarja, ki je na smetišču in v kamnolomu Antananariva med odpisanimi zgradil sodobno mestno četrt, kjer so najrevnejšim na voljo hrana, zdravstvena oskrba in predvsem šolanje ter delo.

Kaj deli svet na razviti sever in revni jug?
Mi živimo na eni sami Zemlji. Vsem je enako dana, zakaj naj bi potem bili na svetu kralji, vitezi, bogataši, srednji sloj, delavci, reveži, pozabljeni, izkoriščeni? Zakaj ne bi bili vsi bratje in sestre med seboj? Zakaj ne bi vsi skupaj živeli v enem bratstvu? To bratstvo je omenil tudi papež Frančišek. Zakaj ne bi spremenili svojega pogleda na napredek? Napredek ni v tem, da boš ti več imel: več avtomobilov, več televizij, več hladilnikov, vse polno stvari. Če nekje želimo nenehno zviševati življenjsko raven, se mora nekje drugje znižati. Vse dobrine sveta so omejene. Če bodo dobrine Zemlje izkoriščali samo nekateri, na primer samo severna polobla in bomo pozabili na južno poloblo, se bo svet prekucnil.

Katero razmišljanje je treba spremeniti?
Vse dobrine sveta so omejene. Moramo spremeniti pogled na napredek. Saj ne delamo zato, da bi imeli več denarja. Pomagajmo družbi, v kateri živimo. Delamo tudi zato, da se ko človek uresničim, ker imam talente, ki mi jih je podelil Bog. Imam znanje, spretnosti, zmožnosti, ki jih dam na razpolago družbi. Družba daje nazaj plačilo, a to plačilo ne sme biti 100-krat ali 500-krat večje, kolikor prejme zadnji. V tem je krivica, v tem moramo spremeniti pogled na napredek in delo.

Potem stalni napredek ni pravi odgovor za nerazviti svet?
Nikoli ne bo dovolj. Če bo napredek temeljil samo na tekmovalnosti, kdo je močnejši, bogatejši, si bomo gradili našo prihodnost na nasilju, saj sami ustvarjamo napetosti, delitve in nikdar ne bomo živeli v miru. In najpomembnejša stvar na svetu je MIR. Vsak ima rad svoje otroke, nihče ne bi rad poslal svojega otroka v vojsko, da bi ubijal drugega. Za koga? Za kaj?

Ali je Madagaskar kaj bližje koncu hude politične krize, ki traja že vse od začetka leta 2009, ko je po protestih predsednik odstopil, česar pa mednarodna skupnost ni priznala?
Politična kriza na Madagaskarju se vleče že štiri leta, vse od odstopa prejšnjega predsednika Marca Ravalomanane, ko ga je po protestih nasledil Andry Rajoelina. Kriza naj bi šla končno h koncu, saj naj bi 8. maja vendarle izpeljali parlamentarne in predsedniške volitve, na katerih za mesto predsednika ne kandidira nihče od obeh predsednikov. Upam, da ne bodo več prestavljali teh volitev, doslej so bile prestavljene že štirikrat, in da bomo končno dobili legitimno oblast. Samo volitve lahko dajo nekomu legitimnost za vladanje, saj ljudje izberejo in rečejo: "Te ljudi hočemo, da nas vodijo."

Zakaj se v svetu skorajda pozabljena kriza vleče in vleče?
Brez vpletanja tujih sil bi se mi na Madagaskarju že zmenili med seboj. Južna Afrika je izjemno vpletena v Madagaskar, pa sploh nima kaj dosti pojma o tem. Južnoafričani vodijo regionalno organizacijo SADC (Južnoafriška skupnost za razvoj), ki je skoraj izključno anglofonska organizacija, medtem ko Madagaskar sodi v frankofonski svet in se že po temu močno razlikujemo. Rekel bi, da naj najprej počistijo pred svojim pragom in potem urejajo razmere v soseščini.

Mednarodna skupnost ni nikdar priznala zamenjave oblasti in vzpona župana glavnega mesta na položaj začasnega predsednika.
Začasni predsednik Andry Rajoelina je mislil, da mu bo mednarodna skupnost pomagala in razumela, da je prejšnji predsednik izkoriščal ljudstvo in je postajal desničarski diktator, ki je imel državo za svojo zasebno podjetje. Ljudstvo je odstavilo predsednika, česar pa mednarodna skupnost ni razumela. Razumela je v Tuniziji, v Libiji, Egiptu, ni pa razumela iste želje in istega upora proti oblasti na Madagaskarju. Mednarodna skupnost je ustavila vso pomoč, ki je predtem znašala kar 70 odstotkov proračuna Madagaskarja, zato je razumljivo, da prehodna vlada ni mogla narediti veliko. Vseeno je bil Rajoelina od vseh predsednikov, ki sem jih poznal, še najbolj pošten.

Kako se je odvzem pomoči poznal v eni najrevnejših držav na svetu?
Kar štiri leta v državi ni bilo nobene mednarodne pomoči, zato se je položaj na splošno občutno poslabšal. Na srečo v naši skupnosti Akamasua nismo občutili tega, saj smo lahko nemoteno prejemali pomoč. Ljudje po svetu nam čedalje bolj zaupajo in so nam kljub politični krizi ali pa ravno zaradi nje še bolj pomagali. Lani smo tako zgradili 125 hiš, kar nam že nekaj časa ni uspelo. Ljudje nam zaupajo, ker vedo, da je denar dobro vložen.

Ob tem se najgoblje zahvaljujem Sloveniji, ki že zadnja tri leta prispeva denar za riž, s katerim hranimo najrevnejše otroke s ceste in smetišča. Najlepša hvala vsem Slovencem, ki nam pomagajo in upam, da nam bodo še naprej pomagali. Vsem dobrim ljudem bi rekel, ne pozabite na te otroke, ki so lačni in potrebujejo hrano, da se lahko učijo.

Kakšno je splošno stanje v državi po štirih letih velike negotovosti?
V samem glavnem mestu Antananarivo je med krizo močno narasel kriminal, saj ljudje izkoriščajo negotovost oblasti. Dostikrat se zgodi, da se potem, ko nepridiprave ujamejo, ti razglasijo za politične zapornike. Poglejte, kako so ljudje iznajdljivi (nasmeh).

Malgaški narod si ne zasluži te ravščine, ker je dober, gostoljuben in priden narod. Te ljudi moramo podpreti, da se vrnejo v mednarodno skupnost. Evropska unija in Združeni narodi naj po vseh močeh pomagajo, da se te tako potrebne volitve res izpeljejo in da nove oblasti dobijo dostop do pomoči.

Vaše delo v slumih ‘Tanaja si je prisložilo odmevno priznanje - nominacijo za Nobelovo nagrado za mir. Vaš komentar?
Ponovno moram poudariti, kako sem bil ganjen ob tem, da me je ob nominaciji za Nobelovo nagrado za mir podprla celotna slovenska politika, tako desni sredinski kot levi. Ob nominaciji sem ganjen in počaščen, da smo s Skupnostjo dobrih prijateljev (Akamasoa) med 259. kandidati za Nobelovo nagrado. Ne gre nam za to, da bi zmagali, ampak da bi pridobili še nove dobrotnike in podpornike in olajšali življenje najrevnejšim med revnimi na Madagaskarju, jim omogočili šolanje in odprli vrata v boljšo prihodnost. Če si med 259 izbranci med sedmimi milijardami ljudmi, potem veš, da nekaj dobro delaš. No, čeprav sem slišal, da je med nami nominiranci tudi Bill Clinton, pa res ne vem, kaj je takšnega naredil. Mogoče mu delam krivico, samo ...

V Rimu

(spodaj je nekaj utrinkov iz Akamasoe ob obisku jeseni 2011)