Z Merklovo se poznata do obisti, saj sta bila najtesnejša sodelavca v prvem mandatu kanclerke. Po volitvah leta 2005, ki jih je zaznamoval zelo tesen izid, je bila namreč oblikovana velika koalicija med SPD-jem in konservativno unijo krščanskih demokratov CDU-CSU. Na čelo vlade je bila po večtedenskih pogajanjih imenovana Merklova, Steinbruck pa je v njej zasedel mesto finančnega ministra.

“Ima tisto, kar je potrebno,” je pred dvema letoma o Steinbrücku dejal njegov nekdanji šef, nekdanji kancler Helmut Schmidt, s katerim ga druži tudi velika strast do šaha. Po besedah tistih, ki ga poznajo, nase gleda kot na osebo, ki uresniči zastavljene cilje, a stranski učinek te odločnosti je, da je občasno zelo nepotrpežljiv.

Korak za korakom proti vrhu
V nasprotju z Merklovo, ki je kariero začela na univerzi, se je Streinbrück, ki je sicer sedem let starejši od kanclerke, že takoj po študiju ekonomije v Kielu zaposlil v javni upravi. Po delu na več ministrstvih je bil med letoma 1978 in 1981 član kabineta kanclerja Helmuta Schmidta, pozneje pa je bil vodja kabineta prvega moža v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija Johannesa Raua.

Njegova pot se je počasi vzpenjala. Leta 1993 je postal minister za gospodarstvo in infrastrukturo v zvezni deželi Schleswig-Holstein, potem pa se vrnil v Vestfalijo, kjer je leta 1998 zasedel položaj ministra za gospodarstvo in infrastrukturo, dve leti pozneje pa je postal finančni minister. Med letoma 2002 in 2006 je bil ministrski predsednik zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, kjer je vodil koalicijo, v kateri so bili poleg SPD-ja še zeleni.

Družno v boj proti krizi
Kot že rečeno, je Steinbruck v veliki koaliciji, ki je bila na čelu Nemčije med letoma 2005 in 2009, zasedal položaj finančnega ministra, postal pa je tudi drugi mož stranke SPD, v kateri velja za zagovornika bolj konservativne veje. Z Merklovo sta v času izbruha svetovne finančne krize in oslabitve evra, ki je najbolj zaznamovalo mandate, kljub značajskim razlikam dobro sodelovala. Kot piše Deutche Welle, sta v času, ko je Nemce pograbila panika in se je pojavila velika bojazen, da bodo vsi odhiteli na banke in dvignili prihranke, sta skupaj odločno in prepričljivo nagovorila državljane, da je njihov denar na varnem.

Po koncu mandata se je vrnil v poslanske klopi in napovedal, da se poslavlja od najvišjega političnega vrha. Napisal je tudi zelo uspešno knjigo o svojem ministrovanju in veliko predaval. Ravno zaslužki od tega so ga, potem ko ga je stranka nominirala za kandidata na volitvah, pahnili v rahlo nemilost medijev in javnosti. Ko so namreč objavili novico, da je s honorarji zaslužil več kot milijon evrov, je sprva odgovoril, da se to ne tiče javnosti, da gre za zasebno zadevo, a je potem popustil pod pritiskom in sporočil zaslužek.

Odličen in zanesljiv finančnik
Velja za odličnega poznavalca finančnih razmer, o katerih se kot poslanec bundestaga tudi največkrat oglaša. Na izrednem kongresu stranke SPD decembra lani je bil s 93,45-odstotno podporo izbran za kandidata stranke na letošnjih volitvah. Javnomnenjske raziskave so mu vseskozi napovedovale poraz, a sam trdno verjame v preobrat.

"Z Merklovo Nemčija stoji na mestu"
Do Merklove, nekdanje tesne sodelavke, je kritičen predvsem zaradi njene previdnosti. Prepričan je, da Nemčija zaradi Merklove stoji na mestu in da kanclerka nima idej za prihodnost Nemčije, očita pa ji tudi mlačnost v odzivu na vohunsko afero z ameriško Nacionalno varnostno agencijo (NSA).

V kampanji se vseskozi zavzema za socialno tržno gospodarstvo, ki bo v ospredje znova postavilo skupno dobro, v primeru zmage napoveduje tudi obdavčitev tistih z visokimi prihodki in uvedbo minimalne plače v višini 8,50 evrov na uro.

"Nikoli nisem kupil poceni vina"
Steinbrück je s svojimi impulzivnimi izjavami večkrat doslej dvignil nemalo prahu. Leta 2008 je tako napadel britansko uporabo keynesianskega pristopa, saj da dvomi o učinkovitosti uporabe obsežnega svežnja davčnih stimulacij, ker se na njihov račun poveča javni dolg. Številni so mu zamerili tudi njegovi opazki, da nikoli ne kupuje poceni vina in da bi morala imeti kanclerka višjo plačo.

Na še večji odziv v mednarodni javnosti pa je naletel njegov komentar po tesnem izidu na letošnjih volitvah v Italiji, ko je dejal, da je “presenečen, da sta zmagala tista klovna,” pri čemer je imel v mislih Silvia Berlusconija in Beppa Grilla. Odziv Italije je bil takojšen: predsednik Giorgio Napolitano je odpovedal večerjo z njim.

Slavni sredinec na naslovnici
Zadnja napaka, ki si jo je privoščil v kampanji, je bil srednji prst na naslovnici Süddeutshe Zeitung Magazina pred tednom dni. Številni Nemci so bili ogorčeni, češ da si protikandidat nemške kanclerke pred volitvami kaj takega ne bi smel privoščiti. Steinbrückovi predstavniki za stike za javnostmi so sicer od časopisa zahtevali, da se fotografija ne objavi, a naj bi sam Steinbrück objavo dovolil. Pozneje je tudi to potezo skušal obrniti sebi v prid, saj da je, v nasprotju z Merklovo, aktiven in ne čaka. "Ko ona dvigne prst, tega ne stori zato, da bi nakazala smer, ampak da izmeri, kam piha veter," je dejal.

Nekateri so dejali, da je privolili v objavo tudi zato, ker se zaveda, da so volitve izgubljene. Konservativni časopis Die Welt je kretnjo ironično komentiral, da se je Steinbrück sprijaznil s tem, da bo volitve izgubil, "in želi, da bi si ga zapomnili po številnih spodrsljajih in škandalih".