Kot je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino, imajo severnokorejska podjetja in tudi skupna podjetja v delni kitajski lasti na voljo 120 dni, da prenehajo delovati. Rok je začel teči 11. septembra, ko je bila sprejeta resolucija Združenih narodov.

Pred dnevi je Kitajska v skladu z novim svežnjem sankcij že omejila izvoz rafiniranih naftnih proizvodov od 1. oktobra in prepovedala uvoz tekstila iz Severne Koreje.

Predvsem ZDA so dolgo pritiskale na najtesnejšo severnokorejsko zaveznico Kitajsko, da uporabi svoj vpliv in okrepi pritisk na oblasti v Pjongjangu, ki z jedrskimi in raketnimi poskusi kljubuje mednarodni skupnosti.

Tokratni ukrepi Pekinga znajo biti še posebej boleči za Severno Korejo, ki ji menjava s sosednjo Kitajsko predstavlja 90 odstotkov zunanje trgovine.

Ta konec tedna na obisk v Peking prihaja ameriški državni sekretar Rex Tillerson, kot napovedujejo v Beli hiši, bodo na dnevnem redu pogovorov poleg trgovinskih vprašanj in napovedanega obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa tudi napetosti na Korejskem polotoku.

Napetosti so se še povečale v zadnjih tednih, potem ko sta si Trump in severnokorejski voditelj Kim Džong Un izmenjala grožnje in stopnjevala vojno retoriko, manjkale pa niso niti medsebojne žalitve.

Pjongjang je Trumpa obtožil vojne napovedi, ko je dejal, da Kimov režim ne bo preživel, če bo še naprej grozil ZDA in njenim zaveznicam. Še pred tem je Trump zagrozil, da bodo v takem primeru popolnoma uničili Severno Korejo.

Seul pričakuje nove provokacije
Južnokorejski predsednik Mun Dže In je povedal, da pričakuje še več provokacij Severne Koreje nekje v sredini oktobra, ko severnokorejska komunistična partija praznuje obletnico ustanovitve, na Kitajskem pa bo potekal kongres komunistične partije.

Čeprav ZDA govorijo o vojaških in diplomatskih možnostih, pa po mnenju južnokorejskega svetovalca za nacionalno varnost Čung Eui Jonga vojaška rešitev ni sprejemljiva za Južno Korejo, saj država ne more preživeti še ene vojne.

Južna in Severna Koreja sta sicer uradno še vedno v vojni, saj se je konflikt med letoma 1950 in 1953 končal le s premirjem, in ne z mirovnim sporazumom.

Mun je še dejal, da je bil sam proti namestitvi ameriškega protiraketnega obrambnega sistema THAAD v Južni Koreji, a so odločitev o namestitvi sprejeli, potem ko se je izkazalo, da Severna Koreja pospešeno razvija svoje raketne sposobnosti.

Namestitvi THAAD-a nasprotuje tudi Kitajska, ki jo skrbi, da bi močan radar ameriškega protiraketnega sistema uporabljali za pregledovanje njenega ozemlja. Seul in Washington zatrjujeta, da je sistem namenjen izključno proti raketnim grožnjam Pjongjanga.