Nekoč živahne skupnosti, ki jih je izbrisal cunami, še vedno okrevajo po najhujši naravni nesreči na Japonskem po drugi svetovni vojni. 11. marca 2011 je pred obalo severovzhodne Japonske najprej udaril silovit potres z magnitudo 9,0, nato pa so obsežna obalna območja preplavili večmetrski valovi.
Morje zalilo jedrske reaktorje
Cunami je udaril tudi v jedrsko elektrarno Fukušima 1, kjer je v najhujši jedrski nesreči po Černobilu prišlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi. Čeprav so se mesta in naselja severno od elektrarne izognila najhujšim posledicam jedrske nesreče, je bila pokrajina tam najbolj uničena in številni kraji pet let po katastrofi še vedno niso okrevali.
Številni ostali brez domov
Cunami, ki je dosegel do 30 metrov višine, je uničil na tisoče zgradb, številne hiše je odnesel v morje, ladje pa je razmetal po kopnem. Umrlo je 16.000 ljudi, še vedno jih pogrešajo okoli 2.600, za katere domnevajo, da so mrtvi. Iz neposredne okolice Fukušime, ki leži 240 km severovzhodno od glavnega mesta Tokio, so evakuirali 160 tisoč ljudi, od tega se večina ni mogla več vrniti domov.
Skupno je bilo zaradi posledi cunamija in Fukušime preseljenih 470 tisoč prebivalcev, od katerih se jih 180 tisoč ne more vrniti na svoje domove. Na prizadetih območjih je 12. februarja letos še vedno 174 tisoč ljudi bivalo v zasilnih prebivališčih ali najemniških stanovanjih s statusom evakuirancev.
Radioaktivnost okoli Fukušime
Sledovi katastrofe, v kateri je po ocenah zavarovalnic nastalo za 210 milijard dolarjev neposredne škode, so vidni povsod - obsežne površine so še vedno prekrite z debelo plastjo blata. Po drugi strani se lahko številna mesta pohvalijo z novimi, lepo urejenimi soseskami.
Toda vidni ostanki divjanja narave so le del te tragične zgodbe. V krajih v okolici razdejane jedrske elektrarne v Fukušimi namreč strašijo nevidne posledice katastrofe - radioaktivno sevanje.
Veliko nasprotovanje jedrski energiji
Japonci so po katastrofi v Fukušimi še vedno zelo nezaupljivi do jedrske energije in večina jih nasprotuje ponovnemu zagonu jedrskih reaktorjev. Na Japonskem so po nesreči zaprli vseh 48 reaktorjev, trenutno obratujeta le dva, ki so ju zagnali lani. Premier Šinzo Abe in elektropodjetja si prizadevajo za ponoven zagon reaktorjev, saj so morali energijo, ki so jo predtem pridobili v jedrskih elektrarnah, nadomestiti z dragimi fosilnimi gorivi.
Čas ne celi ran dovolj hitro
"Mesta in infrastruktura se popravljajo in gradijo, a srca se ne celijo. Mislil sem, da bo čas zacelil rane, a še vedno vidim obraze umrlih ... Toliko je obžalovanja, da ga ne morem izraziti," je povedal gasilec Eiki Kumagai iz mesta Rikuzentakata, kjer je udarni val v višini 17 metrov izbrisal središče ribiškega mesta. V katastrofi je umrlo prek dva tisoč prebivalcev, pri tem 51 gasilcev, ki so reševali sokrajane.
Ohromljeno življenje na Japonskem
Premier Abe in cesar Akihito sta sodelovala na osrednji spominski slovesnosti, ki pa je bilo v Tokiu, in ne v kakšnem izmed prizadetih obalnih mest. Ob 14.46 po krajevnem času (ob 7.46 po srednjeevropskem času), ko je udaril eden najmočnejših potresov zadnjega stoletja, so zvonovi po Japonskem oznanili minuto molka v v spomin na umrle.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje