Na inavguraciji v Bogoti je dejal, da je čas za novo globalno konvencijo, ki se bo sprijaznila z dejstvom, da je "vojna proti mamilom spodletela". "V 40 letih je v Latinski Ameriki umrlo milijon ljudi," je dejal zbranim in dodal, da "vsako leto zaradi čezmernega odmerka mamil umre 70.000 prebivalcev Severne Amerike."

Pred več kot 50 leti je takratni ameriški predsednik Richard Nixon uvedel globalno strategijo proti mamilom, ki je poudarjala kriminalizacijo in uporabo policijske sile, kar je postalo sinonim za "vojno proti mamilom". Petro je dejal, da je ta strategija v zadnjih desetletjih privedla le do okrepitve moči mafijskih združb in oslabitve držav Latinske Amerike, poroča BBC.

V Kolumbiji, kjer po ocenah proizvedejo več kot polovico kokaina na svetu, so kriminalne združbe in lokalne milice močno vpete v proizvodnjo in prevoz mamil po svetu.

"Prisegam Bogu in obljubljam ljudstvu, da bom zvesto izvrševal kolumbijsko ustavo in zakone," je pred več kot 10.000 podporniki dejal nekdanji gverilec in župan kolumbijske prestolnice. V govoru je 62-letni Petro kolumbijske oborožene skupine tudi pozval, naj odložijo orožje in sprejmejo zakonite ugodnosti v zameno za mir. Prav tako je pozval tudi k ustanovitvi mednarodnega sklada za pomoč kolumbijski Amazoniji, ki jo pesti krčenje gozda.

Številni izzivi za uresničitev prizadevanj za zmanjšanje neenakosti

Petro, ki mandat začenja z veliko večino v kolumbijskem kongresu, je med kampanjo obljubil, da bo v svojem štiriletnem mandatu zvišal davke za bogate, vlagal v zdravstvo in izobraževanje ter reformiral policijo po lanskem brutalnem zatrtju protestov proti neenakosti. Obljubil je tudi, da bo ustavil iskanje nafte, spodbujal čisto energijo ter ponovno vzpostavil diplomatske in trgovinske odnose s sosednjo Venezuelo. "Podajam roko kolumbijskemu ljudstvu, predsedniku Gustavu Petru, da ponovno vzpostavi bratstvo na podlagi spoštovanja in ljubezni med narodi," je ob izreku čestitk ob Petrovi inavguraciji dejal venezuelski predsednik Nicolas Maduro. Državi sta sicer pred nekaj manj kot dvema tednoma napovedali, da bosta z avgustom obnovili diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.

Petrova zmaga na junijskih predsedniških volitvah je pomenila konec vladavine konservativnih in liberalnih elit, ki so bile v četrtem največjem latinskoameriškem gospodarstvu na oblasti približno dve stoletji.

Izzivi za novega predsednika so veliki, saj Kolumbija trpi zaradi posledic pandemije covida-19 in inflacije, kot tudi zaradi socialne neenakosti in ponovnega poslabšanja varnostnih razmer, zaradi česar se pojavljajo skrbi o vnovičnih spopadih med vojsko in številnimi oboroženimi skupinami.

Petrov mandat ne bo prelomen le zaradi njegove politične usmerjenosti, temveč tudi zato, ker je mesto podpredsednice zasedla Francia Marquez, 40-letna aktivistka in borka za okolje in pravice žensk, ki je prva temnopolta ženska na tem položaju.