62-letni Petro je po zmagi dejal, da je bila to "zmaga za Boga in za ljudi".

"Naj veliko trpljenja omili veselje, ki danes prežema srce naše domovine," je na Twitterju zapisal Petro. "Danes je dan ulic in trgov." Petro se je za predsedniški položaj tokrat potegoval tretjič: leta 2010 je končal na 4. mestu, leta 2018 pa ga je premagal Ivan Duque, poroča BBC.

Francia Marquez, mama samohranilka in nekdanja gospodinja, bo postala prva temnopolta podpredsednica te južnoameriške države.

Populistični tajkun in nekdanji župan mesta Bucaramanga Hernandez, ki je vodil netradicionalno kampanjo, kjer se je osredotočil na TikTok in družbena omrežja, je priznal poraz in čestital novemu predsedniku. "Kolumbijci, danes je večina državljanov izbrala drugega kandidata. Kot sem dejal med kampanjo, sprejemam izide volitev. Upam, da Petro ve, kako voditi državo, in da bo ostal zvest svoji obljubi glede korupcije."

Dozdajšnji predsednik Duque, ki se zaradi zakonskih omejitev glede števila mandatov ni potegoval za nov mandat, je novemu predsedniku že čestital, dogovorila sta se tudi za "harmoničen, institucionalen in transparenten prenos moči".

Petro, nekdanji član gverilskega gibanja M-19, je predstavil radikalen program. Med kampanjo je obljubil boj proti neenakosti z uvedbo brezplačnega študija, pokojninsko reformo in visokimi davki na zemljo, ki ni v kmetijski rabi. Napovedal je tudi polno izvedbo mirovnega sporazuma iz leta 2016, s katerim se je končal 50-letni spor s Farcom.

Kot še poroča BBC, čaka Petra vrsta izzivov, vključno z razdrobljenim kongresom, v katerem so predstavniki več kot 12 strank. "Glede na zdajšnjo stopnjo polarizacije in obstoječe politične, ekonomske, socialne in humanitarne krize, čakajo Petrovo vlado veliki izzivi," je dejala profesorica na univerzi v Bogoti Arlene Tickner. Prvi pomemben korak je novoizvoljeni predsednik po njeni oceni že naredil s tem, da je napovedal oblikovanje široke koalicije za lažje vladanje.

Z zmago Petra se je končalo 200 let trajajoča vladavina konservativnih in liberalnih elit.

Volitve so potekale ob poostrenih varnostnih ukrepih. Po državi je bilo zaradi bojazni, da bi lahko ob objavi izidov izbruhnilo nasilje, na položajih več kot 320.000 policistov in vojakov. Obrambni minister Diego Molano je v nedeljo popoldne dejal, da preiskujejo umor prostovoljca, ki je sodeloval na volitvah v Guapiju v provinci Cauca. Okoliščine umora še niso znane.

Kot je znano, je Kolumbijo med letoma 1964 in 2016 pretresala državljanska vojna med vlado in levičarskimi paravojaškimi skupinami, v kateri je umrlo 220.000 ljudi, na milijone pa je bilo razseljenih.