Strmoglavili so ga oktobra lani po množičnih protestih, ki so izbruhnili, ko je s poskusom spremembe ustave skušal ostati na oblasti. Takrat je pobegnil iz države, do volitev pa so vzpostavili prehodno vlado.

Na volišča je v tej 20-milijonski zahodnoafriški državi, nekdanji francoski koloniji, pozvanih okoli pet milijonov volilnih upravičencev, varnostni ukrepi po državi pa so okrepljeni. Zaradi nevarnosti džihadističnega napada so namestili dodatnih od 20.000 do 25.000 vojakov, potem ko so ob nemirni zahodni meji z Malijem pred kratkim izvedli dva napada na policiste.

"Prvič v 50 letih ni vnaprej znano, kdo bo zmagal. To je pozitivno in temeljna sprememba glede na druge volitve," je dejal vodja burkinafaške družbe za ustavno pravo Abdoulaye Soma. Cynthia Ohayon, analitičarka pri mednarodni krizni skupini (ICG) pa: "To so nedvomno najbolj odprte volitve od samostojnosti dalje."

Volitve bi morale potekati že 11. oktobra letos, a so jih preložili, potem ko so vojaški voditelji, blizu Compaoreju, skušali izvesti državni udar.

Mladi z malo upanja za spremembe
Med 14 predsedniškimi kandidati jih je sedem takih, ki so bili nekdaj zelo blizu strmoglavljenemu predsedniku, vključno s favoritoma, nekdanjim premierjem Rochom Marcom Christianom Kaborejem in poslovnežem Zephirinom Diabrejem. Kabore je vodja Ljudskega gibanja za napredek (MPP), sestavljenega iz prebeglih Compaorejevih zaveznikov, ki so stranko zapustili nekaj mesecev pred predsednikovim odstopom, Diabre pa je na čelu opozicijske Zveze za napredek in spremembe (UPC).

Kaboreja podpira predvsem poslovna elita, kot pripadnika največje etnične skupine pa tudi tradicionalni plemenski poglavarji. Diabre ima po drugi strani iz časa svojega službovanja pri Združenih narodih in francoskem jedrskem podjetju Areva dobre mednarodne stike. Številni mladi, ki niso nikoli poznali drugačnega Burkina Fasa kot Compaorejevega, prav zaradi naveze z nekdanjim predsednikom izražajo razočaranje nad visokim kotiranjem Kaboreja, češ da gre zgolj za nadaljevanje stare politike.

Volivci po večini odgovarjajo, da bodo glasovali za kandidata, ki ima najboljše možnosti za spodbujanje gospodarske rasti, saj je državni udar že tako oslabljeno gospodarstvo stal več kot 50 milijonov dolarjev v izgubljenih zaslužkih. Visoko na seznamu prioritet sta tudi boj proti korupciji in za pravičnost.

Začasni izidi bodo znani do ponedeljka zvečer.