"V celoti zavračamo najnovejše sankcije ZN-a (...) kot nasilno kršitev suverenosti naše republike in kot vojno dejanje, ki uničuje mir in stabilnost Korejskega polotoka in širše regije," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo severnokorejsko zunanje ministrstvo.

Na ministrstvu so ob tem zatrdili, da bodo še naprej in še dejavneje kot do zdaj razvijali jedrsko orožje, s čimer naj bi v Pjongjangu želeli "ustvariti ravnotežje moči z ZDA". "Če mislite, da lahko te brezzobe 'sankcije' ustavijo zmagoslaven pohod našega naroda, ki je (...) dosegel zgodovinski cilj graditve nacionalne jedrske moči, ni večje napake, kot je ta," so sporočili in dodali, da ne bi smel svet nikoli pozabiti, da lahko Severna Koreja zdaj "predstavlja realno jedrsko grožnjo celinskim ZDA".

Ministrstvo je po poročanju Reutersa še dodalo, da služi jedrsko orožje za samoobrambo in ni v nasprotju z mednarodnim pravom.

Pjongjang je še sporočil, da bodo države, ki so glasovale za nove sankcije, občutile njegov bes. "Države, ki so dvignile svoje roke za resolucijo o sankcijah, bodo odgovarjale za vse posledice resolucije in zagotovili bomo, da bodo plačale visoko ceno za to, kar so storile," še sporoča severnokorejsko ministrstvo.

Za nove sankcije tudi Kitajska
Pjongjang se je tako odzval na najnovejši ukrep Varnostnega sveta, ki želi severnokorejski režim kaznovati za testno izstrelitev medcelinske balistične rakete 28. novembra, ki je zmogljivejša od vseh do zdaj in bi lahko celo ogrozila celinske ZDA. Najvišji organ ZN-a je resolucijo o zaostritvi sankcij, ki so jo pripravile ZDA, v petek sprejel soglasno, torej tudi s podporo Kitajske, od katere je Severna Koreja gospodarsko in politično najbolj odvisna.

Gre za že tretjo zaostritev sankcij proti Severni Koreji zaradi njenega jedrskega in raketnega programa letos, kljub temu pa ni videti, da bi bil Pjongjang kaj bolj pripravljen na dialog za končanje krize.

Omejitve prodaje nafte Severni Koreji
Resolucija prepoveduje skoraj 90 odstotkov izvoza rafiniranih naftnih proizvodov v Severno Korejo in omejuje izvoz na 500.000 159-litrskih sodov na leto. Resolucija ob tem omejuje prodajo surove nafte tej državi na največ štiri milijone sodov. Priprtje "naftne pipice", predvsem kitajske, bo hud udarec za že tako šepajoče severnokorejsko gospodarstvo.

Poleg tega resolucija odreja vrnitev vseh severnokorejskih državljanov, ki delajo v tujini, v domovino do konca leta 2019, in ne do konca leta 2018, kot je bilo sprva predvideno. Gre predvsem za desettisoče delavcev, ki v Rusiji in na Kitajskem po besedah uslužbencev ZN-a trpijo v razmerah, podobnim suženjskim, njihov zaslužek pa se steka v Pjongjang.