"Severna Koreja je ob 14.49 razstrelila urad za zveze v Kaesongu," je sporočilo južnokorejsko ministrstvo za združitev, ki je pristojno za odnose s Pjongjangom. Nekaj minut pred objavo tega sporočila je bilo na območju skupnega industrijskega območja v severnokorejskem obmejnem mestu Kaesong, kjer je bil urad za zveze, slišati eksplozijo, videl pa se je tudi dim.

Severna Koreja je potrdila uničenje urada. "Urad za zveze je bil tragično uničen v silni eksploziji," je poročala severnokorejska tiskovna agencija KCNA. Dodali so, da je uničenje nadaljevanje prekinjanja vezi z Južno Korejo. S tem želijo "prisiliti človeške izmečke in tiste, ki so jih ščitili, da bodo drago plačali za svoje zločine", so zapisali.

Seul je v odzivu sporočil, da bo "odločno odgovoril", če bo Severna Koreja še naprej zaostrovala razmere. "Vlada jasno sporoča, da je vsa odgovornost za te razmere na strani Severa," so poudarili. Razstrelitev urada uničuje upe vseh, ki so si želeli razvoj medkorejskih odnosov in mirno rešitev na Korejskem polotoku. Južnokorejska predsedniška palača je sicer takoj po eksploziji pozvala k nujnemu srečanju južnokorejskega sveta za nacionalno varnost.

"Severna Koreja in Južna Koreja sta eno ljudstvo in Kitajska je kot soseda vedno upala na ohranjanje miru in stabilnosti na Korejskem polotoku," je sporočil Peking, ki sicer velja za zaveznico Pjongjanga. To velja tudi za Kremelj, ki je strani pozval k zadržanosti. "Smo zaskrbljeni, vse strani pozivamo k zadržanosti," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da za zdaj ne načrtujejo pogovorov s Pjongjangom na najvišji ravni.

Grožnja z napotitvijo vojske na demilitarizirano območje

Uničenje urada je sicer pretekli konec tedna napovedala sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, Kim Jo Džong. Urad je označila za "neuporabnega". Kim Jo Džong je hkrati posvarila južno sosedo pred povračilnimi ukrepi, ob tem pa ni izključila uporabe vojaške sile, in kot poroča BBC, dodala, da je vojski naročila, naj se pripravi na naslednji korak.

Napetosti na Korejskem polotoku povzročajo letaki, ki iz Južne Koreje prihajajo v Severno in imajo "sovražno vsebino" do oblasti v Pjongjangu. Iz Južne jih v Severno Korejo pošiljajo prebežniki. Zdaj je Severna Koreja pripravljena na demilitariziranem območju okrepiti prisotnost vojske. Kot je sporočila, preučuje načrt, da premakne vojsko na obmejno območje. Generalštab je pripravljen "hitro reagirati in temeljito izvajati vse vladne odločitve".

Južna Koreja je v odzivu na grožnje odgovorila, da jih jemlje resno in v sodelovanju z ZDA pozorno spremlja poteze severnokorejske vojske. Južnokorejski predsednik Mun Dže In je pozval Pjongjang, naj se izogne stopnjevanju napetosti. Poudaril je zavezanost k vzpostavitvi miru na polotoku jutranje tišine.

Državi tehnično še vedno v vojni

Demilitarizirano območje je bilo vzpostavljeno vzdolž 38. vzporednika na Korejskem polotoku s premirjem, podpisanim v Panmunjomu 27. julija 1953. Prekinitev ognja, ki so jo podpisali sever in jug ter Kitajska in ZDA, je predvidevala mirovno konferenco, a so pogajanja v Ženevi naslednje leto spodletela, tako da bratski državi tehnično ostajata še vedno v vojni, a z veljavno prekinitvijo ognja.

Od predsedniškega vrha Kim Džong Un-Mun Dže In spomladi 2018 je Južna Koreja skušala spremeniti videz demilitariziranega območja iz najbolj oboroženega in zastraženega na svetu v resnično demilitarizirano območje. Na začetku maja je na tem območju prvič po petih letih prišlo do izmenjave ognja, potem ko so streli zadeli južnokorejski opazovalni stop, v odgovor pa so z juga na sever izstrelili dva rafala.

Urad za zveze, ki je bil uničen, sta državi vzpostavili septembra 2018 pred tretjim srečanjem južnokorejskega predsednika in severnokorejskega voditelja. Namenjen je bil redni neposredni komunikaciji med Pjongjangom in Seulom. To je bila prva neposredna komunikacija med stranema po korejski vojni. V štirinadstropni zgradbi so bile ločene severnokorejske in južnokorejske pisarne ter skupna konferenčna soba. Na vsaki strani je bilo zaposlenih 20 ljudi.