"Hrvaški premier bo predsednike parlamentarnih strank seznanil o trenutnem stanju v odnosih s Slovenijo," je napovedala hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić v pogovoru za komercialno Novo TV.

"Trenutno se pogovarjamo, odprli smo dialog. Še vedno imamo različna stališča, ko gre za odprto vprašanje o meji," je opisala stanje v odnosnih med državama.

Po neuradnih informacijah naj bi hrvaški premier od predstavnikov opozicije sicer želel pridobiti soglasje za začetek pogovorov s Slovenijo glede dvostranske rešitve mejnega vprašanja.

Temelj sporazuma arbitražna sodba?
Temelj predlaganega dvostranskega dogovora med državama naj bi bila sodba arbitražnega sporazuma, vendar naj bi se hrvaška vlada s slovensko poskušala dogovoriti o posebnem sporazumu za hrvaške ribiče, še poroča Večernji list, ki se sklicuje na kroge blizu vlade.

Ali bodo takšen sporazum tudi sprejeli, bo odvisno od širine pasu, v katerem bo Slovenija pripravljena dovoliti takšen režim, še piše zagrebški časopis.

Plenković se pripravlja na Cerarjev obisk
Plenković se medtem pripravlja tudi na obisk slovenskega premierja Mira Cerarja v Zagrebu, ki naj bi se v skladu z njunim dogovorom na julijskem srečanju v Ljubljani zgodil septembra.

Medtem ko v Ljubljani poudarjajo, da so pogovori mogoči samo o uveljavitvi junijske arbitražne sodbe, na Hrvaškem velja konsenz vseh parlamentarnih strank, da je Slovenija kršila arbitražni postopek. Zato zavračajo uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča o meji med državama.

Juncker proti slovenski blokadi vstopa v schengen
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je medtem poudaril, da nasprotuje morebitni slovenski blokadi hrvaškega vstopa v schengensko območje. "To ne prispeva k enotnosti. Želim si, da se obe državi medsebojno dogovorita," je v intervjuju za HRT dejal Juncker. Ministrica Pečinović Burićeva je sicer že predtem dejala, da ne verjame v uresničitev napovedi o slovenski blokadi.

"Ne strinjam se s tistimi, ki blokirajo tako imenovane nove članice, ki so že dalj časa v EU-ju. Želel bi, da Romunija, Bolgarija in Hrvaška postanejo del območja prostega pretoka, saj so te države dosegle izjemen napredek," je še dodal Juncker, ki nasprotuje tudi umetni delitvi na zahodni in vzhodni del Evrope.

"Vsi smo ena Evropska unija, vse države imajo enako dostojanstvo," je poudaril in napovedal, da namerava Hrvaško obiskati v letu 2018.