V Nemčiji bodo letos volili nov deželni zbor v sedmih izmed 16 zveznih dežel, danes sta bili na vrsti Baden-Württemberg in Porenje - Pfalško.

V Baden-Württembergu se krščanski demokrati (CDU) po šestih desetletjih izgubili oblast, v Porenju pa bodo socialdemokrati (SPD) ob absolutno večino in si bodo morali poiskati koalicijskega partnerja.

V Baden-Württembergu so opozicijski socialdemokrati in Zeleni dobili večino, za zdaj pa še ostaja odprto, ali bo liberalcem (FDP) uspel vstop v deželni parlament, kažejo izidi vzporednih volitev, ki sta jih izvedli televiziji ARD in ZDF. CDU lahko računa na okoli 38 odstotkov glasov, Zeleni na okoli 25 odstotkov, SPD pa na dobrih 23 odstotkov glasov. Slednji bi lahko tako imeli skupaj skoraj 48 odstotkov glasov. FDP bi lahko prejela okoli pet odstotkov glasov, medtem ko Levi stranki ni uspelo prestopiti petodstotnega praga.

Iskanje partnerja
V Porenju-Pfalškem, kjer so imeli doslej oblast v rokah socialdemokrati, si bo morala SPD poiskati koalicijskega partnerja. Kot kažejo izidi vzporednih volitev, je SPD dobila okoli 36 odstotkov glasov, CDU lahko računa na okoli 35 odstotkov, Zeleni, ki doslej niso bili zastopani v deželnem parlamentu, pa na 15 do 17 odstotkov. Liberalci in Leva stranka nista uspeli prestopiti petodstotnega praga za vstop v parlament.

Deželnih volitev, ki so jih v Nemčiji spremljali z veliko napetostjo, se je v obeh deželah udeležilo več volivcev kot pred petimi leti. Današnje volitve v Baden-Württembergu in Porenju-Pfalškem veljajo sicer za najpomembnejše med vsemi deželnozborskimi volitvami, ki bodo letos potekale v skupno sedmih nemških zveznih deželah.

Volilno kampanjo v obeh deželah je ob koncu močno zaznamovala nesreča v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem, ki je vnovič odprla razpravo o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji, zaradi česar je narasla priljubljenost Zelenim. Zlasti volilni izid v Baden-Württembergu bi po mnenju analitikov lahko imel pomembne posledice za politiko na zvezni ravni.

Se bo ponovil Hamburg?
Baden-Württemberg, ki meji na Francijo in Švico, je znana po razvejani avtomobilski industriji in srednjeveških univerzitetnih mestih. Gre za eno najbogatejših nemških zveznih dežel, stopnja brezposelnosti pa je ena najnižjih. Za Merklovo izguba oblasti pomeni nov hud udarec, potem ko se je njena stranka prejšnji mesec že morala posloviti z oblasti v deželi Hamburg. Poraz bo najverjetneje tudi precej zamajal njen položaj na vrhu CDU-ja.