"Čas ramazdana je bil čas našega intenzivnega družinskega in prijateljskega druženja ob posebnih večerjah in molitvah. Post nas je vzgajal, da se zavedamo človeških potreb, zavedajoč se dejstva, da na svetu, tudi med nami, obstaja mnogo ljudi, ki potrebujejo našo materialno pomoč ali prijazno besedo," so zapisali v Islamski skupnosti, ki je bajramske slovesnosti ob Ljubljani pripravila še v 16 drugih krajih po Sloveniji.

Ponekod začetek v ponedeljek
Ramazanski bajram praznujejo po pojavu mlade lune, ki pokaže, da se začenja nov mesec. Letos je ramazanski bajram na isti dan kot judovsko novo leto, zato bo na palestinskih ozemljih poostrena varnost. V nekaterih državah se bo bajram začel v ponedeljek.

Bajram eden izmed petih stebrov islamske vere
Bajram končuje ramazan, mesec, med katerim naj bi po islamskem izročilu pred okoli 1.400 leti nadangel Gabrijel preroku Mohamedu razkril 114 sur Korana, muslimanske svete knjige. Ramazan predstavlja tudi enega izmed petih stebrov islamske vere, kamor spadajo še pet molitev na dan, izpovedovanje vere, davek revnim in romanje v Meko.

Prvi dan bajrama družina vstane že zelo zgodaj zjutraj in poje manjši obrok, temu pa sledi udeležba na slovesnih skupnih molitvah v mošejah, dvoranah ali na stadionih. Bajram se konča s pojedino pri sorodnikih ali prijateljih, v teh dneh pa je prepovedan post.

Medtem ko bo praznik za večino muslimanov ob koncu meseca posta potekal brezskrbno in veselo, ima v nemirnih državah še poseben pomen, saj prinaša nekaj veselja v nevaren vsakdan prebivalcev.