Protestniki so zahtevali povsem civilno vladavino, vojska pa je protest znova nasilno zatrla, pri čemer sta dva človeka umrla, poroča BBC.

Hamdokov odstop pomeni, da ima vojska popoln nadzor v državi. Gre za nov udarec krhkim poskusom prehoda v demokratično vladavino po vstaji, ki je leta 2019 zrušila dolgoletnega avtoritarnega predsednika Omarja Al Baširja.

V televizijskem nagovoru je Hamdok dejal, da je država na "nevarni prelomni točki, ki ogroža njeno preživetje". Kot je dejal, je naredil vse, kar je lahko, da bi preprečil "drsenje proti katastrofi", a da se to ni zgodilo kljub prizadevanjem za dosego konsenza.

Potem ko je vojska 25. oktobra izvedla državni udar in Hamdoka zaprla v hišni pripor, so civilni in vojaški voditelji novembra dosegli dogovor o delitvi oblasti, v skladu s katerim naj bi Hamdok vodil tehnokratsko vlado do volitev. Ni pa bilo jasno, kakšno moč naj bi civilna vlada sploh imela, protestniki pa vojski ne zaupajo.

Vodja vojaškega udara general Abdel Fatah Al Burhan je sicer dejal, da je Sudan še vedno predan prehodu v civilno vladavino, volitve pa naj bi bile načrtovane za julij 2023.

Aktivisti na družbenih omrežjih sporočajo, da bo leto 2022 "leto nadaljevanja upora". Od oktobrskega udara je bilo na protestih ubitih več kot 50 ljudi, sporoča prodemokratična organizacija zdravnikov.