Med nasilnimi izgredi pred tednom dni, ki so spremljali srečanje skupine G20 v Hamburgu, je policija prijela 86 ljudi, 51 jih je še vedno v priporu. En človek je obtožen tudi poskusa umora, je za TV Slovenija poročala Polona Fijavž.

Po pisanju nemškega Deutsche Welle naj bi nekateri izmed protestnikov prišli v Hamburg samo zaradi povzročanja nasilja, saj je anketa revije Vice magazine med protestniki razkrila, da večina teh ni poznala niti najosnovnejših dejstev o G20.

Nekateri politiki krščanske demokratične unije (CDU) zdaj zahtevajo zaprtje kulturnih centrov politične levice, kot je na primer Rote Flora v Hamburgu.

Skupna točka levičarskih gibanj boj proti kapitalizmu
Med množico levičarskih gibanj po Evropi Deutsche Welle poudarja klasifikacijo na tri osnovne skupine: komuniste, anarhiste in avtonomne radikalce. Po navedbah nemškega notranjega ministrstva naj bi bila levičarskim gibanjem skupna točka boj proti kapitalizmu.

Tega po navedbah ministrstva ne dojemajo le kot ekonomskega sistema, temveč kot zapleten skupek družbenih neenakosti, uničevanja življenjskih prostorov v mestih, vojno, skrajnodesničarski ekstremizem, rasizem in uničevanje okolja.

Kdo so skrajni levičarji?
Nemško notranje ministrstvo za večino nasilnih dogodkov krivi t. i. avtonomne radikalce in ocenjuje, da je v Nemčiji 28.500 levičarskih skrajnežev, med katerimi jih 8.500 ocenjujejo za nasilne.

Evropski policijski urad Europol meni, da je natančno število skrajnih levičarjev po Evropi zelo težko oceniti. Skrajnolevičarski radikalizem je sicer po Evropi najbolj prisoten v Italiji, Grčiji in na Švedskem, nasilje levice pa so zaznali tudi na ulicah Züricha in Berna v Švici, poroča Deutsche Welle.

Revolucionarna fronta in Zarota požarnih celic
Na Švedskem deluje skupina Revolucionarna fronta, v Grčiji pa Zarota požarnih celic (Conspiracy of Fire Cells). Revolucionarna fronta je na svoji spletni strani objavila videoposnetek, v katerem s sekirami napadejo domnevno prebivališče nekega skrajnega desničarja.

Zarota požarnih celic je marca letos prevzela odgovornost za bombno pošiljko, naslovljeno na nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, prav tako pa so osumljeni umora dveh pripadnikov skrajnodesničarske skupine Zlata zora.

Najpogostejše nasilje so požigi
Europol ugotavlja, da so v letu 2016 skrajni levičarji v Nemčiji izvedli več požigov, največkrat v napadih proti policiji. Podobno dogajanje so zaznali v Belgiji, medtem ko so v Grčiji in Italiji poleg napadov na policiste skupine napade izvedle tudi na banke.

"Skrajni levičarji in anarhisti izkoriščajo zakonite proteste za izvedbo napadov na vladna poslopja in varnostne sile," še ugotavlja Europol po poročanju Deutsche Welle.

Razlika med skrajno levico in skrajno desnico
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je sicer ob izgredih v Hamburgu levičarskim nasilnežem zabrusil, da niso nič drugačni od skrajnih desničarjev.

S tem se ne strinja Simon Teune z inštituta za proteste in svobodo gibanja tehniške univerze v Berlinu, sogovornik dopisnice TV Slovenija Polone Fijavž. "Tega ne moremo primerjati. Na eni strani je vsakodnevno nasilje, ki je včasih opaznejše, na drugi strani gre za posamezne izbruhe nasilja, ki se ne ponavljajo vsak dan. Pri desničarskih skrajnežih je nasilje vsakodneven pojav," poudarja Teune.

Preiskava tudi proti policistom
Hkrati v Hamburgu poteka preiskava proti 35 policistom, v 27 primerih zaradi telesnega nasilja, poroča Fijavževa. V časopisu Spiegel pa so pod črto izgredov v Hamburgu zapisali: "Vsaka družba ima upornike, kot si jih zasluži."