Po razsodbi ICJ-ja Hrvaški ni uspelo dokazati izrecnega namena Srbije, da izvede genocid nad Hrvati, niti Srbija ni prepričala sodišča, da je Hrvaška kršila konvencijo o genocidu med operacijo Nevihta.

Postopek se je vlekel že več kot 15 let, današnja odločitev sodišča pa je zavezujoča, dokončna in brez možnosti pritožbe.

Predsednik ICJ-ja Peter Tomka je dejal, da je bilo med vojno storjenih veliko zločinov na obeh straneh, vendar pa genocida ni bilo mogoče dokazati nobeni državi.

Prva je leta 1999 zaradi genocida na najvišjem sodišču ZN-a tožbo proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ) vložila Hrvaška, leta 2010 pa je sledila protitožba Srbije.

Hrvaško tožbo je zavrnilo 15 od 17 sodnikov, medtem ko so srbsko zavrnili vsi člani sodnega senata.

Pregon, in ne genocid
ICJ je razsodil, da so srbske sile in takratna Jugoslovanska ljudska armada (JLA) nedvomno storile vojne zločine z elementi genocida nad hrvaškim prebivalstvom v različnih delih države, a specifičnega namena genocida ni ugotovil. Izpostavili so, da so bili zločini storjeni zaradi ustrahovanja hrvaškega prebivalstva in etničnega čiščenja določenih območij, ki so jih nameravali priključiti Srbiji. Presodili so, da ni šlo za genocid, temveč politični načrt za nasilni pregon Hrvatov, in ne za njihovo fizično uničenje. Kot so pojasnili, srbska stran in JLA nista pobila vseh ujetih Hrvatov, temveč sta jih del prepeljala v zapore v Srbiji.

ICJ je poudaril, da je treba za potrditev genocida nedvoumno dokazati zločine, ki jih določa konvencija ZN-a o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kot tudi obstoj namena za izvedbo genocida.

Po trditvah hrvaške strani so bile srbske enote, vključno z JLA, pod neposrednim nadzorom Beograda in so v prvi polovici 90. let zagrešile genocid nad več 10.000 hrvaškimi državljani v različnih delih Hrvaške, posebej na vzhodu Slavonije, kjer je bilo ob srbski zasedbi Vukovarja jeseni leta 1991 mesto popolnoma uničeno. Srbija je vztrajala, da ne more biti odgovorna za zločine iz hrvaške tožbe, ki so bili storjeni pred aprilom 1992, ko še ni bila ustanovljena niti ZR Jugoslavija. ICJ je tudi zavrnil zahteve, da ji Srbija plača vojno odškodnino.

Iz Hrvaške pregnanih 200.000 Srbov
Po drugi strani je Srbija trdila, da je Hrvaška med operacijo Nevihta leta 1995 zagrešila genocid nad srbskim prebivalstvom, ko je bilo iz Hrvaške pregnanih več kot 200.000 Srbov. Sodišče je ugotovilo, da so se zločini nad Srbi zgodili, niso pa imeli razsežnosti genocida. Sodniki so zavrnili tudi navedbe, da je hrvaško vodstvo načrtovalo genocid nad Srbi med vojaško operacijo. Odhod več 10.000 Srbov ni bil povezan z neposrednim namenom Hrvaške, da dokončno fizično uniči Srbe na območjih, na katerih so živeli pred Nevihto, so presodili.

Ker imata državi še vedno niz odprtih vprašanj, ki izhajajo iz vojne, od pogrešanih oseb do spora o meji, bo razsodba nedvomno vplivala na razvoj hrvaško-srbskih odnosov.
Različni odzivi in interpretacije
Razsodba v obeh državah zelo odmeva, odzivi nanjo pa so različni, kot so tudi interpretacije. Če so v Beogradu nad njo razmeroma zadovoljni, pa so v Zagrebu precej bolj razočarani.
Srbski predsednik Tomislav Nikolić je sicer presodil, da sodba ni izpolnila pričakovanj, ko gre za odgovornost Hrvaške za genocid nad Srbi, je pa poudaril, da ima velik pomen za Srbijo in Srbe, ker je spremenila uveljavljene stereotipe mednarodne skupnosti o dogodkih med vojno 1991-1995 - Hrvaški ni uspelo dokazati genocidnega namena srbske strani, obenem pa je sodišče potrdilo, da so bili med operacijo Nevihta storjeni množični zločini nad Srbi. "Kljub nepravičnosti sodbe je storjen pogumen korak. Iskreno upam, da bo v prihodnosti dovolj poguma, da bosta Srbija in Hrvaška v dobri veri skupaj reševali vse tisto, kar regijo ovira, da bi jo popeljali v obdobje trajnega miru in napredka," je dejal Nikolić.

Srbski minister za pravosodje Nikola Selaković je dejal, da je sodba pričakovana in da ni razloga za nezadovoljstvo Srbije, ker je prvič pred kakšnim mednarodnim sodiščem potrjeno, da so bili med Nevihto storjeni zločini. Posebej je zadovoljen, ker je sodišče zavrnilo dosedanje hrvaške argumente, da so Srbi zapustili Hrvaško med Nevihto na poziv srbskega državnega vodstva v Beogradu, in ne zaradi hrvaške vojaške akcije.

Hrvati razočarani
Z malce več razočaranja so odločitev ICJ-ja sprejeli na Hrvaškem, a so se v to vdali. "Hrvaška tožba je, žal, zavrnjena. Genocida niso potrdili, so pa ugotovili, da so se zgodili hudi vojni zločini in etnično čiščenje," je dejal hrvaški premier Zoran Milanović, ki pa je obenem izrazil zadovoljstvo, ker je bila zavrnjena tudi srbska protitožba. Milanović je spomnil, da je minilo več kot 20 let od vojne, v kateri je Hrvaška zmagala, in da država gradi svojo prihodnost v EU-ju. Kot je dodal, Srbiji na njeni poti želi vse najboljše, a Zagreb bo vztrajal pri reševanju usode pogrešanih iz vojne kot tudi pri vrnitvi kulturne dediščine iz Srbije. "To je naš dolg do naroda in države ter moralna obveza, ki čaka vsako vlado," je poudaril.

Dejal je še, da so v preteklih 15 letih, odkar so vložili tožbo proti Srbiji, storili vse, kar je bilo v njihovi moči in da na civiliziran način sprejmejo odločitev ICJ-ja ter je bodo spoštovali.

Tudi odhajajoči hrvaški predsednik Ivo Josipović je izrazil nezadovoljstvo, ker ICJ ni ugodil hrvaški tožbi, a dodal, da je bila odločitev sodišča pač eden od mogočih scenarijev. Kot je izpostavil, je sodišče tudi potrdilo, da Hrvaška ne more biti označena kot država, ki
je želela izvajati genocid. Dodal je, da je Hrvaška s pripravo tožbe izpolnila tudi dolg do žrtev in zgodovine. "Vojna je bila izjemno draga in umrli so mnogi ljudje. Hrvaška je bila žrtev agresije, žal pa sodišče o tem ni moglo odločati," je sklenil Josipović, ki je bil tudi sam del hrvaške skupine pravnikov, ki so pripravljali tožbo proti Srbiji.

Spomnil je, da so v tožbi poskusili dokazati, da so bili vsi zločini, storjeni na različnih koncih Hrvaške od Vukovarja do Dubrovnika, del enotnega namena izvedbe genocida s strani srbskega agresorja, a sodišče je na koncu sprejelo "konservativno" stališče glede genocida.

Razočaranja niso skrivali hrvaški vojni veterani, ki so med drugim presodili, da ICJ izvaja politiko poenotenja žrtve in napadalca. Nekateri so obtožili vlado, da je bila tožba slabo pripravljena. Dodali so še, da je vprašanje pogrešanih oseb treba urediti, preden bo Srbija vstopila v EU.