Protestniki med shodom v spomin na žrtve iranskega režima v Berlinu januarja 2023. Foto: EPA
Protestniki med shodom v spomin na žrtve iranskega režima v Berlinu januarja 2023. Foto: EPA

V letu 2023 je organizacija naštela 1153 usmrtitev, kar je dobrih 30 odstotkov več kot leta 2022. V Iranu je bilo usmrtitev lani 853 oziroma za 48 odstotkov več kot leto prej.

Kot je dejala generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard, so iranske oblasti okrepile izvajanje usmrtitev za obsodbe, povezane z drogami, pri čemer so nesorazmerno prizadete obrobne družbene skupine.

Od vseh usmrtitev v Iranu so jih vsaj 545 izvedli zaradi dejanj, za katera po mednarodnem pravu ne bi smeli izreči smrtne kazni, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami, ropi in vohunjenjem.

Poleg Irana so največ usmrtitev lani izvedli še na Kitajskem, v Savdski Arabiji, Somaliji in ZDA. Samo v Iranu je bilo 74 odstotkov vseh usmrtitev, v Savdski Arabiji pa 15 odstotkov. V Združenih državah je število naraslo drugo leto zapored, in sicer z 18 na 24 v skupno petih zveznih državah.

Nobene usmrtitve pa niso zaznali v Belorusiji, na Japonskem, v Mjanmaru in Južnem Sudanu, ki so smrtno kazen nazadnje izvedli leta 2022.

Je pa vsega skupaj usmrtitve izvajalo le 16 držav po svetu, kar je najmanj doslej. Pakistan je denimo ukinil smrtno kazen za z drogami povezana kazniva dejanja, Malezija pa za niz različnih dejanj.

Poročilo sicer ugotavlja tudi, da se je lani za 20 odstotkov povišalo tudi število smrtnih kazni, ki so izrekli po svetu.

"Kljub letošnjim neuspehom na tem področju, zlasti na Bližnjem vzhodu, so države, ki še vedno izvajajo usmrtitve, vse redkejše. Naša kampanja proti tej odvratni kazni je uspešna in nadaljevali jo bomo, dokler je ne bomo odpravili," je dejala Callamard.

Veliko število usmrtitev ni znano

V svoje letno poročilo sicer zaradi pomanjkanja podatkov niso vključili domnevno več tisoč ljudi, ki naj bi jih usmrtili na Kitajskem, ter usmrtitev v Severni Koreji in Vietnamu. Vendar Amnesty International navaja, da glede na poročila, ki pridejo v javnost, te države smrtno kazen še vedno uporabljajo kot sredstvo za ohranjanje nadzora in zatiranje nasprotovanja.

Do danes je smrtno kazen v celoti odpravilo 112 držav, skupno 144 držav pa smrtne kazni v praksi ne izvaja. Čeprav nobena podsaharska afriška država doslej ni ukinila smrtne kazni, so njeno odpravo obravnavali v Keniji, Liberiji, Zimbabveju in Gani.

Ob tem je bila Callamard znova kritična do smrtne kazni. "Majhna manjšina držav, ki vztrajajo pri njej, mora stopiti v korak s časom in jo ukiniti enkrat za vselej," je poudarila.