Demonstranti so vzklikali slogane, kot so "Roke proč od Bližnjega vzhoda, ni pravice, ni miru", in dvigovali table z napisi "Nehajte napadati Irak".

Shod je sledil dan po tem, ko se je v javnosti pojavil nov posnetek obglavljenja britanskega talca. Pripadniki IS-ja so 47-letnega Alana Henninga, nekdanjega taksista, ki se je odpravil v Sirijo s humanitarnim konvojem pomoči, ugrabili pred devetimi meseci. Londonski protest je bil sicer organiziran, še preden je novica pricurljala v javnost.

Premier David Cameron je danes napovedal, da bodo preganjali tiste, ki so usmrtili Henninga. "Umor Alana Henninga je absolutno grozljiv. Je brezčuten. Je absolutno neopravičljiv," je dejal Cameron. "Morilce bomo ulovili in jih soočili s sodiščem." Henningov svak je sicer dejal, da bi vlada lahko storila več za izpustitev "prijaznega, sočutnega in skrbnega" očeta dveh otrok.

Nekdanji vodja britanske vojske Richard Dannatt pa je Cameronu svetoval, naj se Velika Britanija bori s skrajneži iz IS-ja tako v Siriji kot Iraku. Britanski parlament je namreč pretekli teden izglasoval, da bodo britanske sile sodelovale v ameriških napadih na tarče le v Iraku, ne pa tudi v Siriji.

Za ZDA padel prvi vojak
Medtem so ZDA v dva tedna trajajoči vojni proti IS-ju izgubile prvega vojaka. Marinec se je smrtno ponesrečil ob skoku iz helikopterja/letala osprey nad Perzijskim zalivom. V sredo sta iz ospreya, ki je svojevrstna dvoživka oz. križanec med letalom in helikopterjem, skočila dva marinca, ker je zračno plovilo kmalu po vzletu začelo padati. Pilotoma je na koncu le uspelo vzpostaviti vnovični nadzor nad ospreyem in varno pristati na matični amfibijski ladji Makin Island.

Po daljšem iskanju so enega marinca našli in rešili, drugega, Jordana Spearsa, pa ne, zato menijo, da je umrl, kar je sinoči potrdil predstavnik Pentagona za stike z javnostjo admiral John Kirby. Marinci so sodelovali v operaciji bombardiranja IS-ja kot podporna reševalna ekipa za primer sestrelitve katerega izmed letal, ki napadajo cilje v Iraku in Siriji.

Naslednji na vrsti - nekdanji ameriški vojak
Po usmrtitvi četrtega zahodnega talca je IS-jev rabelj v videoposnetku napovedal, da je naslednji na vrsti Američan Peter Kassig. 26-letnik je v ujetništvu sunitskih džihadistov od 1. oktobra lani, ko so ga zajeli v vzhodni Siriji, kjer je dostavljal humanitarno-medicinsko pomoč.

Predstavniki družine Kassig so v sporočilu za javnost sporočili nekaj podrobnosti o mladeniču iz Indiane. Leta 2006 je vstopil v vojsko in bil leta 2007 kot ranger nameščen v Iraku. Čez nekaj časa je izstopil iz vojske iz zdravstvenih razlogov, doma pa je začel študirati za urgentnega medicinskega tehnika. Leta 2012 je odšel v Bejrut na dopust in tam ostal zaradi sirske begunske krize.

V ujetništvu postal musliman
Ob udejstvovanju v begunskih taboriščih je ustanovil svojo nevladno humanitarno organizacijo SERA, katere cilj je bila dostava pomoči - hrane in medicinske pomoči - v sami Siriji. S skupino libanonskih in sirskih prijateljev je začel opravljati tvegane dostave pomoči na bojiščih Sirije, med eno tovrstnih operacij pa so ga pred letom dni zajeli pripadniki skupine, ki se je takrat še imenovala ISIS.

Po zapisu družine je Peter Kassig med dolgotrajnim ujetništvom celo prevzel islam in novo ime Abdul Rahman, kar pa ga očitno ne bo obvarovalo pred nožem IS-a.

Kassigova starša sta danes v videoposnetku IS neposredno nagovorila in jih prosila za usmiljenje. "V času, ko muslimani po vsem svetu, vključno z najinim sinom Abdulom-Rahmanom Kassigom, praznujejo kurbanski bajram, vero in žrtev Ibrahima in usmiljenje Alaha, pozivava tiste, ki zadržujejo najinega sina, naj pokažejo enako usmiljenje in ga osvobodijo," sta dejala Ed in Paula Kassig.

Kobane pripravljen za poulične boje
Na bojiščih Sirije je pozornost še naprej usmerjena na oblegano kurdsko mesto Kobane, ki ga je IS po 19 dnevih ofenzive povsem obkolil, zdaj pa se napovedujejo poulični boji. Kljub začetku muslimanskega praznika kurban bajrama, se spopadi in boji zaostrujejo.

Okoli obmejnega mesta, ki je pred vojno štetlo več kot 40 tisoč prebivalcev, so vojaki kalifata namestili najmanj 30 tankov, tudi nekaj v Iraku zajetih ameriških abramsov, in težko topništvo, proti katerim kurdski YPG nima pravega odgovora. Medem koalicija, ki napada IS, še vedno ni resno napadla napredujočih džihadistov. Na turški strani meje so nakopičene turške sile, ki pa še niso krenile preko meje, kot je napovedal predsednik Recep Tayyip Erdogan in potrdil turški parlament.