Evropska unija je februarja namreč predstavila novo strategijo za širitev na Zahodni Balkan, zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini pa je takrat dejala, da ima šest držav območja "prosto pot za pridružitev".

Črna gora in Srbija sta začeli pristopna pogajanja, Makedonija in Albanija sta državi kandidatki za pridružitev, medtem ko Bosni in Hercegovina ter Kosovo ostajata potencialni kandidatki.

Slovenski predsednik Borut Pahor, ki je skupaj s kolegi iz Hrvaške in Makedonije, Kolindo Grabar-Kitarović in Gjorgjejem Ivanovom, priredil petkovo srečanje, je pozdravil odločitev EU-ja o širitvi na Zahodni Balkan, "po mnogih letih oklevanja". Na skupni novinarski konferenci po srečanju je poudaril, da bo o strategiji širitve stekla beseda tudi maja na vrhu EU-ja v Sofiji.

Opozoril je na pomen procesa Brdo-Brioni za evropsko perspektivo vseh držav Zahodnega Balkana ter primerjal prvo srečanje pobude na Brdu pri Kranju leta 2010 z današnjim v Skopju. Spomnil je, da pred osmimi leti na srečanje pobude niso prišli vsi povabljeni predsedniki držav, niti niso imeli gostov, prav tako niso sprejeli skupne deklaracije.

Visoki gosti spremenili odnos EU-ja
Odnos EU-ja se je do območja spremenil tudi po zaslugi visokih gostov, ki so se udeležili vrha pobud v preteklih letih. Med njimi so nemška kanclerka Angela Merkel, nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden, predsednika Italije in Nemčije Sergio Mattarella in Frank-Walter Steinmeier ter nekdanja predsednika Francije in Avstrije Francois Hollande in Heinz Fischer. Tokrat se je vrha kot častni gost udeležil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

"Odločitev Evropske unije in Evropske komisije, da znova ambiciozneje podpre reforme v jugovzhodni Evropi zato, da bi enkrat vse države tega dela Evrope postale članice Evropske unije, je izjemnega pomena," je izjavil Pahor. Obenem je opozoril, da "Bruselj ne more vsega popraviti namesto voditeljev teh držav".

Hrvaška predsednica Grabar-Kitarovićeva je poudarila "močno podporo politiki širitve" ter pozdravila napredek vseh držav zahodnega Balkana v njihovih prizadevanjih, da bi nadaljevale z reformami.

Tusk pohvalil premike v odnosih
Tusk je pred udeležbo na vrhu obiskal več držav v jugovzhodni Evropi in izrazil zadovoljstvo zaradi premikov v odnosih med državami, posebej v odnosih med Črno goro in Kosovom ter Makedonijo in Bolgarijo. Meddržavno sodelovanje je pomembno tudi za varnost Evrope, meni Tusk. Sporočil je, da balkanske države lahko računajo na podporo Bruslja pri svojih prizadevanjih za vstop v EU.

Makedonija si obeta pristopnih pogajanj
Gostitelj srečanja, makedonski predsednik Ivanov, pričakuje, da bo Makedonija kmalu odprla pogajanja o članstvu v EU-ju. Izpostavil je, da se je mogoče v ločenih procesih pogajati o članstvu in reševati dvostranske spore, kot ga ima na primer Makedonija z Grčijo zaradi imena svoje države.

Bolgarski premier Bojko Borisov je kot častni gost vrha ocenil, da je prišel čas, da voditelji držav jugovzhodne Evrope pokažejo, da lahko sodelujejo.

Na srečanju voditelji vseh držav
Srečanja so se udeležili tudi predsedujoči predsedstvu BiH-a Bakir Izetbegović ter predsedniki Albanije Ilir Meta, Črne gore Filip Vujanović, Kosova Hashim Thaci in Srbije Aleksandar Vučić.