Turčinov je napovedal sestanek z varnostnimi organi, s katerimi bo razpravljal o "nevarnih znakih separatizma" v nekaterih delih države, potem ko je nekaj poslancev opozorilo, da bi se lahko zgodil razpad Ukrajine zaradi zaskrbljenosti glede odstavitve Janukoviča v rusko govorečih pokrajinah na vzhodu in jugu.

Na Krimskem polotoku in drugih proruskih delih na vzhodu države so se že pojavili protesti proti novim oblastem.

Za danes napovedano glasovanje o imenovanju vlade narodne enotnosti so preložili na četrtek, saj naj bi bila potrebna še usklajevanja. Kot morebitna kandidata za premierja omenjajo nekdanjega predsednika parlamenta in opozicijskega voditelja Arsenija Jacenjuka ter podjetnika in nekdanjega zunanjega in gospodarskega ministra Pjotra Porošenka.

So pa poslanci podprli predlog za sojenje Janukoviču pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu zaradi smrti več kot sto protestnikov. V Haag si želijo poslati tudi nekdanjega notranjega ministra Vitalija Zakarčenka in nekdanjega generalnega državnega tožilca Viktorja Pšonko.

ICC je sporočil, da od Kijeva niso prejeli še nobene prošnje po preiskavi dogodkov v Ukrajini.

"Naj se Ukrajina sama odloči"
Ob koncu dvodnevnega obiska v Kijevu je visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije obljubila močno podporo novemu ukrajinskemu vodstvu, tudi v boju s težkimi gospodarskimi razmerami.

Ashtonova je poudarila pomembnost ozemeljske celovitosti Ukrajine in Rusijo pozvala, naj svoji zahodni sosedi pustijo, da se sama odloči, katero pot bo izbrala.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da Ukrajine ne bi smeli prisiliti v izbiro med Rusijo ali Zahodom, saj je to po njegovih besedah nevarno in kontraproduktivno.

Rusija in Zahod bi morala za umiritev razmer uporabiti stike z različnimi političnimi silami v Ukrajini in ne bi smela slediti enostranskim interesom v času, ko je potreben narodni dialog.

Lavrov nasprotuje izvedbi za maj napovedanih predsedniških volitev, saj bi to pomenilo kršitev v petek sklenjenega dogovora med Janukovičem in opozicijo, ki je sicer odstavitvi predsednika izgubil pomen, a ruski zunanji minister vztraja pri njegovem spoštovanju.

Dogovor predvideva predsedniške volitve po sprejetju ustavnih reform, za katere je rok septembra, nato pa bi morale najpozneje do decembra slediti volitve.

Lavrov je zatrdil, da bo Rusija še naprej izvajala politiko nevmešavanja. Po njegovih besedah je v interesu Rusije, da je Ukrajina del širše evropske družine, vendar ne na račun Rusije.

Sporazum še vedno na mizi
Evropa je pripravljena pomagati Ukrajini in tako dati znamenje tudi drugim, da država ne rešuje samo težav preteklosti, ampak gleda v prihodnost, je dejala Ashtonova v Kijevu.

Največ časa v pogovorih je bilo namenjeno kritičnim gospodarskim razmeram, saj Ukrajina potrebuje hitro finančno injekcijo, da bi se izognila bankrotu.

V Bruslju so že sporočili, da je na mizi še vedno sporazum o približevanju Evropski uniji, ki ga je Janukovič po pritiskih Moskve zavrnil novembra in s tem sprožil množične proteste.

Sporazum bodo lahko v Kijevu podpisali takoj, ko bo oblikovana vlada, s katero bodo lahko stekla pogajanja.

V Kijev prihaja pomočnik ameriškega državnega sekretarja William Burns, ki naj bi izrazil podporo novi oblasti.

ZDA je sicer še niso priznale, a so dale jasno vedeti, da Janukovič ne vodi več države. Čeprav je bil demokratično izvoljen, pa so ZDA prepričane, da so njegova dejanja spodkopala njegovo legitimnost.

Bolj posojila kot pomoč
Washington je sporočil, da so pripravljeni finančno pomagati Ukrajini ob sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Novi začasni finančni minister Jurij Kolobov je razkril, da bo država do konca prihodnjega leta potrebovala 25 milijard evrov pomoči, zaradi česar je zahodne donatorice pozval k sklicu mednarodne konference, na kateri bi dorekli finančni načrt za rešitev Ukrajine.

Evropska komisija je pripravljena finančno pomagati Ukrajini, a je dala jasno vedeti, da v zameno za kakršno koli pomoč pričakuje gospodarske reforme. Med njimi bo nedvomno tudi boleče tržno oblikovanje cen plina, ki je bil do zdaj podvržen državnim subvencijam.

A da ne bo šlo za pomoč, ampak predvsem za posojila, je že priznal britanski finančni George Osborne, ki je poudaril, da bi morali sredstva za Ukrajino ponuditi prav prek organizacij, kot je IMF. Ta posojila bi lahko v Kijevu po njegovih besedah uporabili za "dobre naložbe v gospodarstvo".

Tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier meni, da bo Ukrajina potrebovala ne le politično, ampak tudi finančno stabilnost, o čemer bo še ta teden govoril s predstavniki IMF-a.

Prva dama IMF-a Christine Lagarde je že konec tedna izrazila pripravljenost na pogovore o ukrajinski prošnji za pomoč, če bi do nje prišlo, a poudarja, da je za to potreben legitimen sogovornik v Kijevu.

"Katastrofa" v blagajni
V Ukrajini je bilo finančno stanje že konec lanskega leta tako slabo, da je bila vlada praktično opravilno nesposobna.

Javnofinančni primanjkljaj je bil pri okoli osmih odstotkih BDP-ja, javni dolg države pa je po še neuradnih podatkih konec leta dosegel 41 odstotkov BDP-ja, potem ko je bila leta 2007 Ukrajina zadolžena za 12,3 odstotka BDP-ja.

Jacenjuk je priznal, da je država tako rekoč bankrotirana, medtem ko je Turčinov v nagovoru državljanov gospodarsko stanje države opisal kot katastrofalno.