Predstavniški dom ameriškega kongresa je v petek potrdil predlog zakona z 219 glasovi, proti jih je bilo 212. Za zakon je glasovala večina demokratov, proti je bila večina republikancev. Foto:
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v petek potrdil predlog zakona z 219 glasovi, proti jih je bilo 212. Za zakon je glasovala večina demokratov, proti je bila večina republikancev. Foto:
ZDA bi morale po novem zakonu izpust emisij iz leta 2005 do leta 2020 zmanjšati za 17 odstotkov, do leta 2050 pa za 80 odstotkov.
Z izkoriščanjem zelene industrije naj bi bile ZDA manj odvisna od uvoza nafte iz tujine.

Če bo septembra predlog zakona sprejel tudi senat, bo vlada izdajala posebne dovolilnice za onesnaževanje in uvedla sistem trgovanja z "odpustki". Tisti, ki bodo onesnaževali manj, bodo lahko te dovolilnice prodajali večjim industrijskim onesnaževalcem.

Vlada bo dovolilnice večinoma podarjala
"Ameriški zakon o čisti energiji in varnosti" je za predsednika Baracka Obamo ena izmed prioritet v prvem letu mandata, poleg zdravstvene reforme, ukrepov za gospodarsko okrevanje in finančne reforme, ki med drugim zahteva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ZDA pod raven iz leta 2005 do leta 2020. Predlog zakona med drugim od elektropodjetij zahteva, da do leta 2020 pridobijo 15 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov, kot so sonce, veter, biomasa in podobno. Podjetja bodo morala tudi dokazati, da jim je vsako leto uspelo prihraniti na porabi energije z večjo učinkovitostjo.

Administracija je želela s popolno prodajo dovolilnic zbrati 600 milijard dolarjev v desetih letih, s čimer bi financirali nadaljevanje davčnih olajšav za srednji razred. A po predlogu zakona bo vlada dovolilnice večinoma podarjala, prodala jih bo lahko le 15 odstotkov.

Republikanci: Čisto okolje je največji davek za prebivalce
Sprejetje predloga zakona je še posebej pomembno za demokrate razen za tiste iz držav, kjer so pomembni premogovništvo in podobne industrije. Ostro pa predlogu sprejetja zakona nasprotujejo republikanci, ki so zakon označili za največji davek na ameriško ljudstvo v njegovi zgodovini. Kongresnik iz Indiane Mike Pence je celo trdil, da gre v bistvu za laž in da gre demokratom pod pretvezo zaščite okolja le za višanje davkov.

Demokrati take obtožbe zavračajo, vendar pa priznavajo, da bodo z uresničevanjem zakonodaje povezani določeni stroški. Nestrankarski Kongresni proračunski urad (CBO) je sicer izračunal, da ne bodo preveliki - le okoli 175 dolarjev na družino na leto. Obamova agencija za zaščito okolja je stroške postavila na od 80 do 110 dolarjev na leto na družino. Republikanci trdijo, da bodo stroški veliko večji, okrog 770 dolarjev in več.

Tako Obama kot predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi iz Kalifornije poudarjata, da bo zakonodaja odprla na milijone novih delovnih mest in prispevala k zmanjšanju odvisnosti od tuje nafte. Obama si želi, da bi zakon, ki prvič doslej uvaja omejitve na izpuste toplogrednih plinov, podpisal do konca letošnjega leta.