Mirovni sporazum sta po večdnevnih pogajanjih v nigerijski Abuji podpisala vodja sudanskih vladnih pogajalcev Majzob Al Kalifa in vodja uporniške skupine Sudanska osvobodilna armada (SLA) Mini Arcua Minnawi.

Obe strani sta ob tem dejali, da sporazum podpisujeta kljub nekaterim zadržkom do vsebine. Poznavalci opozarjajo, da je treba še počakati, da se dogovor uresniči v praksi, predvsem zato, ker dve manjši uporniški skupini, frakcija SLA-ja in Gibanje za pravico in enakost, sporazuma nista podpisali.

Pogajanja v Abuji, na katerih posreduje Afriška unija in so jih po preteku vnovičnega podaljšanega roka številni opisovali, da so na robu poloma, so z odločitvijo dela SLA-ja pod vodstvom Minnawija, da pristane na določila spremenjenega sporazuma, dobila malce drugačno podobo.

Kaj so dosegli?
Ameriški odposlanec Robert Zoellick in zahodni diplomati so v Abujo poleg okrepljenega diplomatskega pritiska prinesli spremembe v delu sporazuma, ki zadeva varnostna zagotovila do upornikov. Ti bi se sčasoma vključili v sudansko vojsko, medtem ko je poudarjen tudi tisti del, ki od vlade v Kartumu zahteva razorožitev zloglasnih džandžavidov.

Pristanek SLA-ja sicer ni brezpogojen, saj ima gibanje nekaj pomislekov glede delitve oblasti, kar je tudi eden izmed razlogov za zavrnitev podpisa sporazuma preostalih uporniških voditeljev. Poleg omenjenega določila uporniki med drugim zahtevajo delitev državnega bogastva in vzpostavitev pokrajinskega parlamenta.

Deževna doba pred vrati
Propad mirovnih pogajanj, ki trajajo že dve leti, bi pomenil katastrofo za prebivalce Darfurja. Zaradi zadnjih spopadov človekoljubne organizacije ne morejo dostaviti pomoči desettisočem razseljenih ljudi. Pošiljke vsebujejo tudi semena žit, ki jih je treba posaditi še pred začetkom deževne dobe, ta pa se začne junija.