Sobotna pogajanja so se začela z dvostranskim pogovorom visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton in glavnega iranskega pogajalca Saeda Džalilija.
Iranska delegacija se je na ločenih dvostranskih srečanjih sestala še s Kitajsko in Francijo, nato pa sta Iran in šesterica, ki jo sestavlja pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov ( Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija in ZDA) in Nemčija, nadaljevala s plenarnimi pogajanji.
Po koncu propadlih dvodnevnih pogajanj je visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton dejala: "Imeli smo dolga in intenzivna pogajanja, s katerimi smo želeli obnoviti zaupanje v drug drugega, a kmalu je postalo jasno, da se naša stališča še vedno močno razlikujejo."
V petek pa je Iran presenetil šesterico s svojim predlogom, ki pa je po besedah ruske delegacije sprožil več vprašanj kot ponudil odgovorov, pri čemer velja Rusija skupaj s Kitajsko naklonjeni Iranu. "Iran je podal odgovore na naše predloge. Odgovori so takšne vrste, da ustvarjajo še več vprašanje ..., toda to kaže na resnost pogajanj," je dejal Sergej Rjabakov.
V zameno ponujena omilitev sankcij
Dvodnevno srečanje je bilo peto tovrstno v zadnjih dveh letih. Na zadnjih februarskih pogovorih v Kazahstanu je šesterica Iranu v zameno za prenehanje bogatenja urana do 20-odstotne stopnje obljubila omilitev sankcij v povezavi s trgovanjem z nafto in finančnimi storitvami. Ponudba je domnevno vsebovala tudi omilitev sankcij pri trgovanju z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami.
Iran očita Zahodu dvoličnost pri Izraelu
Zahodne sile na čelu z ZDA in Izraelom domnevajo, da želi Teheran razviti jedrsko orožje, čeprav Iran vztraja, da je njegov jedrski program izključno miroljubne narave. Ameriški politiki in Izrael Irance obtožujejo, da diplomatska pogajanja izkoriščajo za zavlačevanje in kupovanje časa, med katerim bo Islamska republika lahko do konca razvila jedrsko orožje in s tem dokončno izzvala razmerje moči na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Uradni Teheran se ob neprestanem zatrjevanju, da jedrsko energijo razvijajo samo za miroljubne namene in prekinitev energetske odvisnosti od nafte, Zahodu očita dvoličnost, saj je že več desetletij znano, da ima Izrael jedrsko orožje in naj bi imel na voljo okoli 200 jedrskih bomb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje