Zasedenja se v prestolnici Kazahstana, Almatyju, udeležujejo predstavniki Irana ter Nemčije in petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov - Velike Britanije, Kitajske, Francije, Rusije in ZDA.

Kot je dejal Michael Mann, predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Catherine Ashton, so pogovori osredotočeni na odgovore Irana na predloge s februarskega kroga pogajanj. "Naša ponudba je pravična in uravnotežena, zato upamo, da bo Iran prestavil konkreten odgovor. Iran bi moral pomiriti mednarodno skupnost z zagotovilom, da ga zanimajo zgolj mirne jedrske dejavnosti brez vojaške dimenzije," je poudaril Mann. Dodal je, da sta za pogovore predvidena dva dneva, vendar ni izključil možnosti, da bi se končali že v enem dnevu, če ne bo napredka.

Bodo dosegli preboj?
Na februarskih pogovorih v Kazahstanu je šesterica Iranu v zameno za prenehanje bogatenja urana do 20-odstotne stopnje obljubila omilitev sankcij v povezavi s trgovanjem z nafto in finančnimi storitvami. Ponudba je domnevno vsebovala tudi omilitev sankcij pri trgovanju z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami.

Dan pred začetkom pogovorov je vodja iranskih pogajalcev Sajed Džalil napovedal, da bo Teheran v Almatyju vztrajal, da mu priznajo pravico do bogatenja urana. "Iranci imajo pravico do miroljubne jedrske energije in tudi do bogatenja," je poudaril.

Zahod in Izrael domnevata, da želi Teheran razviti jedrsko orožje, čeprav Iran vztraja, da ima njegov jedrski program izključno miroljuben značaj.