V Washingtonu bo danes vrhunec slovesnosti ob počastitvi spomina na znameniti govor "Moj sen je," ki potekajo že od sobote. Zbrane bo, tako kot pred petimi desetletji King, pred Lincolnovim spomenikom v National Mallu nagovoril ameriški predsednik Barack Obama, osrednji govorec na slovesnosti, ki so jo poimenovali "Naj zadoni svoboda". Zbrane bosta nagovorila tudi nekdanja ameriška predsednika Bill Clinton in Jimmy Carter.

Današnje slovesnosti se bodo začele že zjutraj s t. i. pohodom za službe in pravičnost, s katerim želijo udeleženci spomniti na čustven protestni shod za državljanske pravice temnopoltih.

Že v soboto se je na desettisoče Američanov zbralo v Washingtonu na shodu v počastitev 50. obletnice Pohoda na Washington za službe in svobode, znanega tudi kot Veliki pohod na Washington, ki je leta 1963 dosegel vrhunec s Kingovim govorom pred 250.000 ljudmi.

Kennedy utrl pot predlogu, Johnson podpisal zakon
Pohod na Washington za službe in svobodo leta 1963, ki se je končal s slavnim govorom Martina Luthra Kinga, je bil del prizadevanj za podporo predlogu predsednika Johna F. Kennedyja, ki je junija podal predlog o državljanskih pravicah. King in drugi voditelji gibanj za človekove pravice so se zato dogovorili, da bodo v svojih govorih mirni in da se bodo izogibali izzivanju državljanske nepokorščine. Na shodu 28. avgusta niso nikogar aretirali, izjemen govor pa je bil voda na mlin Kennedyjevi administraciji. Govor je prevzel tudi samega Kennedyja, ki se je z voditelji shoda pozneje srečal v Beli hiši, sam zakon o državljanskih pravicah pa je potem podpisal Lyndon B. Johnson leta 1964, saj so Kennedyja novembra 1963 umorili.

King je svoj govor začrtal kot poklon govoru Abrahama Lincolna v Gettysburgu. O svojih sanjah o enakopravnem svetu je King pridigal že leta 1960, ko je imel govor na Nacionalni zvezi za napredek temnopoltih oseb (National Association for the Advancement of Colored People- NAACP), poimenoval pa ga je Črnske in ameriške sanje. V njem razpravlja o razhajanjih med ameriškimi sanjami in realnostjo, v kateri živijo prebivalci. Za govor v Washingtonu je King napisal več različnih osnutkov, sam govor pa je med nastopom spremenil. Proti koncu govora, ko ga je pevka gospela Mahalia Jackson pozvala, naj množici pove o svojih sanjah, je namreč prenehal brati vnaprej pripravljeno besedilo in je pridigal po trenutnem navdihu.

FBI: King je velik sovražnik ZDA
Njegov navdihujoči govor je v naslednjih močno odmeval v ameriškem tisku, nanj pa se je odzval tudi zvezni preiskovalni urad FBI. Zaradi njega je namreč razširil svoje operacije proti vodjem gibanj za človekove pravice, Kinga pa označil kot velikega sovražnika ZDA.

Najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir
Leta 1964 je King, tudi doktor filozofije, postal najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir, ki so mu jo podelili za prizadevanje za konec rasnega razlikovanja in diskriminacije temnopoltih Američanov. Umrl je leta 1968 v atentatu med obiskom v Memphisu v zvezni državi Tennessee, star komaj 39 let.

Posmrtno so mu podelili predsedniško medaljo svobode (1977) in kongresno zlato medaljo (leta 2004), v ZDA pa od leta 1986 vsak tretji ponedeljek v januarju (rojstni dan je imel King 15. januarja) praznujejo dan Martina Luthra Kinga ml.

Martin Luther King mlajši se je rodil leta 1929 v Atlanti v zvezni državi Georgia. Bil je baptistični duhovnik in vodilna oseba ameriškega gibanja za državljanske pravice, s svojim znamenitim govorom pa se je uveljavil kot eden največjih govornikov v zgodovini ZDA in sveta.

Oglejte si njegov govor iz leta 1963: