Francoski premier Dominique de Villepin je dejal, da bo Pariz lokalnim vladam po vsej državi dovolil uvedbo policijskih ur, če bo to omogočilo končanje skoraj dva tedna trajajoče divjanje mladih izgrednikov.

Villepin je zaenkrat izključil možnost posredovanja vojske, saj po njegovem "še nismo tako daleč". Dejal pa je, da bo za umiritev razmer nameščenih še 1.500 dodatnih pripadnikov varnostnih sil, ki se bodo pridružili dosedanjim 8.000.

Villepin je nasilje označil za nesprejemljivo in neopravičljivo in dodal, da jih v predmestjih podpirajo organizirane kriminalne mreže. Ker so izgredi tudi dejanja mladih na socialnem robu, je k odgovornosti pozval tudi njihove starše.

Sklicana izredna seja vlade
Notranji minister Nicolas Sarkozy, ki je zaradi spornih izjav v preteklih dneh še podžgal nemire, je medtem pozval k obrambi reda republike pred redom tolp.

Predsednik države Jacques Chirac je za torek sklical izredno zasedanje francoske vlade. Medtem iz Toulousa na jugu države poročajo o nadaljevanju nemirov. Mladi izgredniki so kmalu po padcu mraka zažgali več avtomobilov in neki avtobus.

V mestu La Raincy blizu Pariza, ki leži v departmaju Seine-Saint-Denis in v katerem so se 29. oktobra pojavili prvi nočni nemiri mladih izgrednikov, so oblasti že za nocoj napovedale uvedbo izredne policijske ure. Večina Francozov sicer dvomi o učinkovitosti oblasti.

Potem ko je Francijo preteklo noč pretresalo najhujše nasilje v 11-dnevnem divjanju, o prvih izgredih poročajo tudi iz Berlina in Bruslja.

Po Evropi skrbno opazujejo dogodke
V nemški prestolnici so v noči na ponedeljek neznanci zažgali pet avtomobilov v revni četrti Moabit, kjer živijo večinoma priseljenci. Pet avtomobilov so zažgali tudi v bližini železniške postaje v Bruslju. Oblasti še preiskujejo, če so incidenti povezani z nemiri v Franciji.

Nemška vlada je posvarila pred prehitrim sklepanjem, da bi bi se podobne razmere kot v Franciji lahko zgodile tudi v Nemčiji.

Britanski premier Tony Blair je izrazil zaskrbljenost nad dogodki v Franciji, ob tem pa francoski vladi in ljudstvu izrekel vso podporo. Rimski župan Walter Veltroni pa ocenjuje, da je poglavitni problem Pariza neuspešna integracija priseljencev, ki naj jih Rim ne bi imel.

Prva žrtev nemirov
V pariški bolnišnici je po večdnevni komi umrl 60-letni moški in postal prva žrtev nemirov. Po pisanju Le Parisiena so moškega pretepli pred njegovim domom v pariškem predmestju Stains, potem ko si je hotel s sosedom ogledati razdejanje na bližnjih smetnjakih.

V Grignyju, južno od francoske prestolnice, je kakih 200 mladeničev napadlo policijo s strelnim orožjem in kamenjem. 30 policistov je bilo ranjenih, med njimi dva huje. Po vsej Franciji je bilo v noči na ponedeljek zažganih okoli 1.400 avtomobilov, policisti pa so priprli kar 400 razgrajačev.

V neki javnomnenjski raziskavi je sicer 71 odstotkov anketiranih dejalo, da odločitve vlade v zvezi z razmerami v predmestjih ne peljejo v pravo smer.

Republika bo prevladala
Chirac je v nedeljo zagotovil, da bo imel zakon zadnjo besedo, kar je pred dnevi obljubil že premier Dominique de Villepin. "Republika je odločena, da bo močnejša od tistih, ki želijo širiti nasilje in strah," je dejal Chirac.

Nemiri so izbruhnili potem, ko sta 27. oktobra na begu pred policijo umrla dva najstnika. Divjanje se je kmalu razširilo po vsej Franciji, v njem pa večinoma sodelujejo priseljenci, ki zahtevajo ureditev svojega položaja. De Villepin naj bi v kratkem predstavil program socialnih ukrepov za izboljšanje položaja deprivilegiranih slojev prebivalstva.