Madagaskar je hkrati z referendumom o novi ustavi doživel tudi poskus strmoglavljenja predsednika Andryja Rajoeline, ki je prišel na oblast marca lani. Ekipi RTV-ja in novinarju Jožetu Možini je uspelo s predsednikom spregovoriti o mednarodni osamitvi in revščini v državi.

Na referendumu 17. novembra si je 36-letni predsednik ob nekaj več kot 50-odstotni volilni udeležbi zagotovil tričetrtinsko podporo za spremembo ustave, ki med drugim starost za predsednika s 40 znižuje na 35 let. Hkrati je napovedoval, da se za predsednika ne bo potegoval, je poročal Možina.

Velesilam vseeno za napredek Madagaskarja
Poskus državnega udara je propadel in uporniki so že vsi v zaporu, vendar je položaj še negotov, saj nekdanji župan prestolnice Antananarivo ne obvladuje vseh vojaških sil. "Pred dvema letoma je skupinica vojakov skušala preprečiti izvedbo referenduma, razpisanega za 17. november," je dejal Rajoeline v pogovoru z Možino. Po mnenju poznavalcev so v ozadju podpore prejšnjemu predsedniku Marcu Ravalomananu predvsem gospodarski interesi ZDA in drugih vplivnih držav in manj skrb za demokracijo ter napredek Madagaskarja.

Na Madagaskarju 70 odstotkov prebivalstva preživi z manj kot dolarjem na dan. Zdajšnji predsednik, ki uživa močno podporo med ljudstvom, očitno predstavlja novo upanje. Potem ko se je Ravalomanana proslavil s korupcijo in tajkunizacijo države, vseeno lani odstavljeni predsednik uživa podporo ZDA in Francije, je poročal Možina.

Želite voditi Madagaskar kot predsednik?
Sprašujete me o mojih željah. Ljudje morajo odločiti. Če bodo ljudje želeli, da nadaljujem, bom nadaljeval. Če tega ne bodo hoteli, se bom umaknil.

Videli smo, da ljudje živijo v zelo slabih razmerah. Že prejšnji predsedniki so se neuspešno spopadali z revščino. Kakšno rešitev ponujate vi?
Madagaskar je bogata država. Politiki so vedno siromašili prebivalstvo Madagaskarja. Mojim predhodnikom je primanjkovalo predvsem volje in ljubezni do domovine.

Bi lahko rekli, da je Madagaskar v diplomatski osami, saj vas ne Francija ne ZDA ne podpirajo?
Težava je, da del mednarodne skupnosti podpira človeka, diktatorja, ki je odgovoren za to, da v državi vlada popoln kaos. Govorim o nekdanjem predsedniku Madagaskarja. Kdor ima rad Madagaskar, mora pomagati ljudem, ne zgolj enemu človeku. Madagaskar ni osamljena država. Gre za interese nekaterih tujih voditeljev, ki podpirajo nekdanjega predsednika. Žalostno je, da ne želijo pomagati državi in državljanom.