Predlagatelji zakona menijo, da nosilci represalij ne morejo biti nagrajeni za svojo preteklost. Foto: EPA
Predlagatelji zakona menijo, da nosilci represalij ne morejo biti nagrajeni za svojo preteklost. Foto: EPA

Vladajoča konservativna stranka Zakon in pravica je v sejmu vložila predlog zakona, po katerem bi bile takim osebam priznane le minimalne pokojnine, 10 let pa bi jim bilo onemogočeno dostopati do javnih funkcij.

Po mnenju predlagateljev ni moralno, da imajo nekdanji člani represivnih organov visoke privilegije in pokojnine, ki v povprečju presegajo 680 evrov, medtem ko se njihove žrtve in borci za svobodo komajda prebijajo skozi življenje z minimalnimi pokojninami okoli 160 evrov.

Proti zakonu le nasledniki komunistov
Zakon predvideva, da se častnikom delovna doba med letoma 1944 in 1956, ko je bil čas najhujših represalij, ne bi štela, med letoma 1956 in 1989 pa bi veljala le minimalna osnova, medtem ko bi se jim delovna doba po padcu komunizma normalno štela v pokojninsko dobo. Predlog ima načelno podporo večine strank v parlamentu, odločno mu nasprotujejo le člani Zveze demokratične levice, ki so v primeru sprejetja zakona že napovedali tožbo na ustavnem sodišču.

V državi že od marca poteka drugi val lustracije, s katerim želi trenutna oblast poljsko družbo, javno življenje in okolje očistiti spomina na komunistično preteklost, poroča B92. Tako naj bi kmalu sledil zakon, ki bo odpravil vse komunistične simbole po mestih in vaseh, čeprav država tvega, da se bo zapletla v podoben spor z Rusijo kot Estonija, ki je nedavno premaknila spomenik Rdečearmejcu in si s tem nakopala celo gospodarske sankcije velike sosede.