Nič čudnega, da so številni Iračani celo pozabili na obletnico vojne, ki je zahtevala okoli 4.400 ameriških vojakov, na sto tisoče življenj Iračanov in je uradno stala 712 milijard dolarjev. Obletnici se je izognil tudi Washington. Bela hiša obletnice ni komentirala, ameriška vojska pa dogodka ne bo obeležila z nobeno posebno prireditvijo ali dogodkom.

Volitve pomembna prelomnica
Misli Iračanov so bolj kot pri vojni pri drugih parlamentarnih volitvah od padca Huseinovega režima, ki so potekale 7. marca, štetje glasov pa še poteka. Zgodovinske volitve so odločale o tem, kdo bo državo vodil v času, ko se bodo ameriške sile umaknile, hkrati pa bi lahko nakazale, v katero smer je namenjena krhka demokracija; k še poglobljenim sektaškim delitvam ali pa bolj sekularni vladavini. Čeprav se je nasilje iz najbolj krvavih let 2006 in 2007 umirilo, se napadi nadaljujejo.

Številni, še posebej sunitska manjšina, ki je Iraku vladala v času Huseina, za sektaško nasilje, ki je izbruhnilo po invaziji, krivijo ZDA. "Polomija je beseda, ki bi jo morali povezovati z ameriško vojno. Američani so na oblast postavili ljudi, a ti ljudje so specializirani za povračila, izsiljevanje, podpihovanje sektaškega nasilja in ropanje," stanje v državi povzema upokojeni učitelj Mohamed Thabit iz Tikrita, Huseinovega rojstnega mesta.

Mešani občutki ob napovedanem umiku
Predsednik ZDA Barack Obama je napovedal umik ameriških vojakov iz Iraka. Od 170.000 vojakov, ki so jih imele ZDA v Iraku oktobra 2007, jih je tam trenutno 95.000, do konca avgusta pa naj bi se zmanjšalo na 50.000. Dokončno naj bi se umaknili do konca leta 2011. Številni Iračani imajo ob napovedanem umiku ameriških sil mešane občutke: ponos, ker si njihova država pridobiva popolno suverenost, hkrati pa jih skrbi, da se bo zatišje v nasilju prelomilo in bo državo znova zajel vrtinec prelivanja krvi.