Problem, ki je nastal po neuradnem glasovanju v Kataloniji, je povedala Ana Stanič za Prvi program Radia Slovenija, so kazenski postopki španske vlade proti državi Kataloniji in proti posameznikom, ki so sodelovali pri izrekanju. "Če bodo ti kazenski postopki uspešni, bi bilo katalonskemu predsedniku vlade Arturju Masu prepovedano kakršno koli sodelovanje v prihodnje v državnih organih in tudi sodelovanje na volitvah naslednje leto." Pravnica, ki že vrsto let živi in dela v tujini, je še dodala, da "v Španiji obstajajo govorice, da bo španska vlada poskušala popolnoma prepovedati volitve v Kataloniji", kar pa je neverjetno, saj bi bila to kršitev človekovih pravic do volitev, ene od pravic v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ampak za zdaj so to samo govorice.

Do sodelovanja s Katalonijo zaradi magistrske naloge o slovenskem primeru
Ana Stanič je v tujino odšla že leta 1986, v Avstraliji končala študij prava in financ, nekaj let pozneje pa je magistrirala na Univerzi v Cambridgeu na temo jugoslovanskega vprašanja sukcesije na področju financ. Deset let po magisteriju jo je naloga povezala s Katalonijo. "Nekdo je nalogo našel na Googlu in vprašali so me, ali bi bila pripravljena sodelovati na konferenci, na kateri je potekala diskusija o nastanku novih držav v Evropi," je povedala Ana Stanič. Od takrat v Kataloniji sodeluje na različnih ravneh, predvsem o vprašanju sukcesije, v zadnjem času pa se je vključila tudi v problematiko, povezano s pravico do volitev in s človekovimi pravicami.

Vzporednic s slovenskim primerom osamosvojitve je veliko
"To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj sem sodelovala z njimi in tudi organizirala, da so določeni predstavniki Katalonije prišli v Slovenijo in se seznanili s celo našo problematiko osamosvajanja pred dvajsetimi leti. Pri tem sem posebej poudarjala ustavno problematiko," je pojasnila Staničeva: "Mi smo imeli legalen plebiscit, kar v primeru Katalonije ni bilo mogoče, saj je ustavno sodišče odločalo drugače kot v jugoslovanskem primeru in je konzulto, kot so jo želeli imeti, prepovedalo". Kot je še pojasnila, je to "neverjetno, saj bi človek pričakoval, da bi bilo špansko sodišče v svojem pristopu bolj umirjeno".

Demokratična volja ljudi in temeljna človekova pravica do izražanja sta bili onemogočeni
Ana Stanič je v svoji karieri delala že v več mednarodno uspešnih pravnih podjetjih, pred osmimi leti pa je, tudi zaradi tesnejšega sodelovanja s Slovenijo, v Londonu odprla svojo odvetniško pisarno. Trenutno se med drugim ukvarja s primerom restrukturiranja največjega ukrajinskega energetskega podjetja, dela za velike energetske firme po svetu in jim svetuje predvsem na področju evropskega prava.

Na vprašanje, kaj lahko povzamemo iz novembrskega izrekanja v Kataloniji, pa je dejala, da je Španija naredila veliko napako, da je onemogočila, da bi izrekanje bilo uradno: "Zdaj imamo pač situacijo, kjer sta bili onemogočeni demokratična volja ljudi in temeljna človekova pravica do izražanja in s tem je Španija kršila neke osnovne pravice, ki so temelj evropskih svoboščin. S tem se je po mojem mnenju situacija popolnoma nepotrebno zaostrila."

Več iz pogovora z Ano Stanič pa tukaj in tukaj.

Mojca Delač, Radio Slovenija