Porošenko je med obiskom vojaškega poligona dodal: "Nihče zares ne verjame, da bodo mirovni pogoji, ki smo se jih dogovorili v Minsku, v celoti upoštevani in izvedeni."

Njegov dvom se je že izkazal za upravičenega, saj noč na vzhodu Ukrajine ni minila mirno. V četrtek in danes je v spopadih umrlo enajst ukrajinskih vojakov, 34 je bilo ranjenih. Moskva pa sporoča, da pričakuje, da bodo vsi spoštovali vse točke dogovora iz Minska.

"V Donbasu noč ni minila mirno. Sovražnik je obstreljeval položaje naše protiteroristične enote z enako močjo kot prej," je dejal predstavnik ukrajinske vojske Vladislav Seleznjov. Poleg obstreljevanja Donecka in Luganska so bili spopadi najbolj srditi okoli mesta Debalceve, kjer leži železniško središče, ki povezuje dve glavni uporniški območji.

Kmalu pa se je oglasila tudi Rusija, ki novih spopadov ni komentirala, tiskovni predstavnik Kremlja Dimtrij Peskov pa je izjavil, da so voditelji Rusije, Ukrajine, Francije in Nemčije "v stiku" glede ukrajinske krize in da upa, da se bodo v prihodnjih dneh uskladili o telefonskem pogovoru.

Ustavitev ognja v nedeljo, 15. februarja
Po mirovnem paktu iz Minska, ki je bil dosežen po maratonskih pogovorih, so se voditelji Rusije, Ukrajine, Francije in Nemčije dogovorili, da premirje začne veljati v noči s sobote na nedeljo, dva dni zatem pa se bo začel tudi umik težkega orožja. Do konca leta naj bi bil po besedah ukrajinskega predsednika Petra Porošenka vzpostavljen nadzor nad mejo med Ukrajino in Rusijo. Dogovor, ki predvideva tudi izmenjavo zapornikov, so podpisali tudi predstavniki separatistov, kljub temu pa pričakovanja niso prevelika, saj prevladuje mnenje, da je dogovor šele prvi korak na poti do trajnega miru.

O nadaljnjih korakih za rešitev ukrajinske krize so na vrhu Evropske unije razpravljali tudi evropski voditelji, med njimi tudi francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta v Bruselj pripotovala naravnost iz Minska. Voditelji so s previdnim optimizmom pozdravili mirovni dogovor iz Minska kot "žarek upanja" in napovedali buden nadzor njegovega uresničevanja.

Tusk: Ne bomo oklevali pri potrebnih korakih
"To je dobrodošla novica, ki prinaša upanje, a prava preizkušnja bo spoštovanje premirja na terenu," je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Opozoril je, da prvi mirovni dogovor iz Minska ni bil spoštovan, zato "moramo biti previdni", je Tusk pojasnil zadržanost in dvome ter previden optimizem evropskih držav. Moskvo je tudi posvaril, da je EU pripravljen sprejeti nadaljnje ukrepe, če bo Rusija kršila mirovni pakt: "Razprava je bila osredotočena na to, kako podpreti uresničevanje dogovora. Če se to ne bo zgodilo, ne bomo oklevali s potrebnimi koraki," je dejal Tusk in nadaljeval: "Naša vera v dobro voljo ruskega predsednika Vladimirja Putina je omejena, zato moramo ohraniti odločitev o sankcijah." Kljub mirovnemu dogovoru bodo namreč v ponedeljek vseeno začele veljati zadržane sankcije proti 19 posameznikom in devetim pravnim osebam, ki so bile sprejete zaradi stopnjevanja nasilja na vzhodu Ukrajine.

Merklova: Nimam nikakršnih iluzij
Francoski predsednik Francois Hollande je opozoril, da dogovor ne zagotavlja trajnega uspeha in da bodo odločilne prihodnje ure, nemška kanclerka Angela Merkel je presodila, da je dogovor "žarek upanja, nič več in nič manj", ter poudarila, da morajo zdaj besedam slediti dejanja. "Nimam nikakršnih iluzij, nihče jih nima," je še dejala. Dodala je, da je bil podpis sporazuma mogoč, ker je Putin pritisnil na Aleksandra Zaharčenka in Igorja Plotnitskega, vodji samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk, k podpisu pakta.

Cerar: Putin je dal dogovoru novo razsežnost
Dogovor je pozdravil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je poudaril, da je to pomemben korak naprej zlasti zato, ker je pri njem neposredno sodeloval tudi ruski predsednik Putin, s čimer je prevzel osebno odgovornost za njegovo uresničevanje. "To je prineslo novo dimenzijo v dosedanje pogovore o tem hudem problemu," je dejal.

Voditelji članic EU-ja so sicer po Cerarjevih besedah do same vsebine dogovora o Minsku razpoloženi realistično, saj se zavedajo, da je ključno vprašanje, ali bo to, kar je zapisano v sporazumu iz Minska, dejansko uresničeno.

Vrha se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki je po navedbah slovenskega premierja doživeto opisal razmere na vojnih območjih in tudi sicer v Ukrajini, podal svojo oceno stanja ter izrazil hvaležnost voditeljem Unije za podporo miroljubnemu reševanju krize.
Voditelji so po Cerarjevih besedah popolnoma enotni, da je treba nadaljevati reševanje krize s političnimi in diplomatskimi sredstvi, s pogajanji in z iskanjem kompromisov, ne pa s kakršnim koli oboroževanjem Ukrajine.