Odločitev o dobavi orožja oblastem v Kijevu še ni bila sprejeta, a Obama je pod velikim pritiskom nekaterih domačih politikov, ki se zavzemajo za oboroževanje ukrajinske vojske, čemur po drugi strani odločno nasprotuje nemška kanclerka, saj je prepričana, da je rešitev za vojno v Ukrajini le po diplomatski poti.

Obama je dejal, da Rusija krši vse zaveze z zadnjega sestanka v Minsku, ruske sile so še naprej v Ukrajini, Moskva tja pošilja dodatne tanke, topništvo in vojsko. Ampak ta agresija je le utrdila enotnost ZDA, Nemčije in drugih zaveznikov.

"Še naprej vzpodbujamo diplomatsko rešitev in se absolutno strinjamo, da v 21. stoletju ne moremo mirno gledati spreminjanja meja v Evropi z orožjem," je dejal Obama in poudaril, da se bodo sankcije nadaljevale, dokler Rusija ne izpolni svojih obveznosti.

"Možnosti za vojaško rešitev vprašanja so bile vedno majhne. Rusija ima izjemno močno vojsko," je dejal Obama in napovedal nadaljnje višanje cene za rusko agresijo. "Upam, da bo cena dovolj visoka, da bo Putin spremenil računico in sprejel diplomatsko rešitev. Glede orožja se še nismo odločili," je dejal Obama.

"Ne gre za to, da lahko Ukrajina premaga rusko vojsko, če je ta odločena. Govorimo pa o tem, kaj lahko dodatno storimo za to, da se bo lahko Ukrajina branila. Naš cilj ni, da lahko Ukrajina izvaja ofenzivne operacije," je dejal in zatrdil, da si Zahod želi trdne, napredne, živahne in samozavestne Rusije, ki bo partner pri soočanju s svetovnimi izzivi.

"Rusija je sprejela slabo strateško odločitev za Rusijo, Evropo in svet in moramo ji pokazati, da ima agresija svojo ceno," je povedal Obama.

Merklova je v svojem nastopu vztrajala, da je odločena storiti vse, kar je mogoče, za diplomatsko rešitev konflikta, prekinitev ognja in konec umiranja civilistov. Tako kot Obama pa je tudi kanclerka vztrajala, da bo zavezništvo med ZDA in Evropo še naprej trdno, četudi se ne bodo vedno o vsem strinjali.

Sankcije bodo počakale na vrh
Zunanji ministri EU-ja so se dogovorili o novih sankcijah proti Rusiji, a bodo z njihovo uveljavitvijo počakali do vrha v Minsku v organizaciji Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine.

Vodje diplomacij držav članic EU-ja so zaradi nadaljevanja nasilja v Ukrajini pripravili razširitev kazenskega seznama z 19 posamezniki in devetimi pravnimi osebami iz Rusije in samooklicanih avtonomnih republik na vzhodu Ukrajine, ki jih nadzorujejo proruski uporniki. Uveljavitev bo odvisna od poteka diplomatskih prizadevanj, predvsem od predvidenega sredinega vrha v beloruski prestolnici.

Vrh, ki naj bi se ga udeležili nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande, ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Petro Porošenko, je posledica intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mirno rešitev ukrajinske krize v zadnjem tednu. A izvedba vrha še ni gotovo in kot je dejal francoski zunanji minister Laurent Fabius, je vse odvisno od razmer na terenu.

Za uspeh diplomatskih prizadevanj je po Fabiusovih besedah ključno vprašanje umika težkega orožja, odprta pa je še vrsta vprašanj, ki jih bodo poskušali rešiti do srede.

Viri pri EU-ju so pojasnili, da je odločitev o sankcijah že sprejeta in da je predvidena njihova uveljavitev v ponedeljek, razen če članice na podlagi diplomatskih rezultatov do takrat odločijo drugače. Zamik uveljavitve razširjenega kazenskega seznama je po navedbah virov enotna gesta članic EU-ja v podporo diplomatskim prizadevanjem za rešitev konflikta v Ukrajini pod vodstvom Merklove in Hollanda.

Na seznamu posameznikov in pravnih oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, je sedaj 132 posameznikov in 28 pravnih oseb.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da se bo vrh v Minsku zgodil le, če se bo voditeljem do takrat uspelo uskladiti o še več odprtih točkah. Tokratno mirovno pobudo številni analitiki ocenjujejo kot še zadnjo možnost za diplomatsko rešitev ukrajinske krize.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v izjavi za tuje medije dejal, da je treba počakati na sredo in sestanek "velike četverice", ter izrazil upanje in optimizem, da bo dosežena politična rešitev, saj si drugačne ne predstavlja. Če diplomatska prizadevanja v sredo ne bodo obrodila uspeha, pa mora biti Unija po Erjavčevih besedah pripravljena na nadaljnje ukrepe.

Putin vidi krivca v Zahodu
"Ukrajinsko krizo je zakrivil Zahod, spor pa se ne bo končal, če se strani ne bosta dogovorili o rešitvi," je povedal Putin.

Pred svojim obiskom Egipta je dal ruski predsednik intervju za egiptovski časopis Al Ahram, kjer je povedal, da so zahodne države prekršile svoje obljube, da ne bodo širile zveze Nato na nekdanje republike Sovjetske zveze in da teh držav ne bodo prisilile, da se morajo odločiti med njimi in Rusijo. "Skušali so države, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze, odtrgati od Rusije in jih prisiliti v umetno izbiro med Evropo in Rusijo," je povedal Putin.

"Večkrat smo ZDA in njihove evropske zaveznice opozorili pred škodljivimi posledicami njihovega vmešavanja v notranje zadeve Ukrajine, a nas niso poslušali," je še dejal Putin in jih obtožil, da so same zakrivile državni udar v Ukrajini in krizo, ki traja še danes.

Ob tem je Putin presodil, da krvavih spopadov na vzhodu Ukrajine ne bo konec, če se sprti strani ne bosta dogovorili o rešitvi zanj. "Oblasti v Kijevu naj prisluhnejo svojim ljudem. Očitno je, da se bo kriza nadaljevala, dokler ne bodo dogovora dosegli Ukrajinci sami drug z drugim, predpogoj za to pa je prekinitev ognja in končanje protiteroristične operacije ukrajinske vojske na vzhodu države," je povedal Putin.