Svoj inavguracijski govor je začel z obljubo, da bo zagotovil mir, varnost in enotnost države, katere prihodnost je v Evropi. "Vem, da je mir najbolj dragocena in najbolj zaželena vrednota Ukrajincev, in država ima na voljo veliko sredstev, da lahko to zagotovi. Ne želim vojne, maščevanja, čeprav vidim veliko žrtev, ki so jih žrtvovali sami Ukrajinci. Želim mir in enotnost, kar bom zagotovil. Začenjam mirovni program, in zato vse prosim, da odložite orožje."

Rešitev krize na vzhodu države in umiritev krvavih spopadov med ukrajinskimi vladnimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu države, ki se nadaljujejo tudi danes, želi doseči mirno. Na tem delu države je obljubil nadzorovan koridor, po katerem se bodo lahko vrnili domov ruski vojaki, in miroljuben dialog z državljani Ukrajine, med katerimi ni oboroženih moških.

Čeprav je v govoru govoril ukrajinsko, je prebivalce Luganska in Donecka nagovoril v ruščini, rekoč: "Dragi, mnogi ste izkusili vladavino terorja. Zloraba, ki ste ji priča, je regijo vodila v pogubo, a ne bomo vas zapustili. Ruska vlada in Viktor Janukovič sta nas izdala. Janukovič je 19 let vladal in je kriv za položaj, v katerem se je znašla regija ... Obljubljam vam mir, decentralizacijo, nove priložnosti za ruski jezik, Ukrajincev ne bomo delili na prave in napačne."

Ukrajinska vojska mora postati elitna
Čeprav je Porošenko večji del govora namenil miru, varnosti in stabilnosti Ukrajine, ni izpustil pomena vojske, saj "svoboda ni dana, zanjo se moramo nenehno boriti. Ukrajinska vojska pa mora postati elita ukrajinskega naroda, zanjo ne sme veljati beseda korupcija, ampak junaštvo." Ob tem je napovedal oblikovanje novega zakona kot dopolnilo memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih za Ukrajino, po kateri morata biti spoštovana njena ozemeljska celovitost in suverenost, ki sta bili po mnenju Kijeva z vdorom Rusije na Krimski polotok kršeni.

"Ukrajinci ne bomo imeli miru, če ne bomo uredili odnosov z Rusijo, ki zaseda Ukrajino. Ta je in bo bila samostojna in neodvisna. Včeraj sem dal v Normandiji ruskemu vodstvu jasno vedeti, da Krim je in bo ukrajinski. Za to ni izmenjave. O vsem drugem se lahko dogovorimo za pogajalsko mizo. Toda notranje ali zunanje zasužnjevanje Ukrajine bo naletelo na trdovraten odpor." Ob tem je zavrnil vsakršne namige o federativni obliki politične ureditve države.

Ukrajinski in ruski predsednik Porošenko in Vladimir Putin sta si namreč v petek na proslavi ob 70. obletnici izkrcanja zavezniških sil v Normandiji na kratko izmenjala nekaj besed. V kratkem pogovoru sta se voditelja strinjala, da je treba stanje v Ukrajini urediti z mirno politiko ter da se morajo prelivanje krvi in vojaške akcije na vzhodu Ukrajine čim prej končati. Putin pa je pozneje dejal, da ima Porošenko "pravi pristop" do reševanja krize v Ukrajini.

Za čimprejšnji podpis pridružitvenega sporazuma
Drugi del govora novega ukrajinskega predsednika je bil namenjen blaginji, pri dosegi katere sta ključna predvsem dva dejavnika: izrinjenje korupcije in priključitev brezcarinskemu območju EU-ja. "Za krizo v Ukrajini smo krivi sami, nekateri niso plačevali davkov, drugi so sprejeli pomoč, ki je ne bi smeli dobiti ..., a vse to so odločitve, ki so jih sprejeli naši predniki. Kaj moramo storiti, da bomo živeli svobodno? Priključiti se moramo brezcarinskemu območju EU-ja. Pridružitveni sporazum moramo podpisati čim prej. Jaz že držim pisalo v roki, ko bo EU pripravil vse dokumente, ga bo ukrajinski predsednik takoj podpisal," je še dejal.

Rusija krepi nadzor meje
Putin je obmejnim službam naročil okrepitev nadzora na meji z Ukrajino in sprejem ukrepov za zajezitev nezakonitih prehodov meje. Ukaz je bil izdal dan po tem, ko se je ruski predsednik srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki ga je pozval k prenehanju podpore separatistom na vzhodu Ukrajine in ustavitvi pretoka orožja prek meje.

V prejšnjih dneh so iz Ukrajine prihajala poročila o stalnih napadih proruskih upornikov v vzhodnih regijah Lugansk in Doneck, zaradi česar naj bi zapirali meje z Rusijo. Obmejne stražarje so v četrtek umaknili s treh mejnih prehodov in nato v petek še z osmih. Kijev in zahodne vlade Rusiji nenehno očitajo, da podpira pretok orožja in skrajnežev prek meje v Ukrajini, kar prispeva k destabilizaciji vzhoda države. Med drugim naj bi v Ukrajino prihajali tudi borci iz Čečenije in drugih delov nemirnega Severnega Kavkaza.