Evropskim politikom sprtih strani še ni uspelo prepričati, naj odložijo orožje. Foto: Reuters
Evropskim politikom sprtih strani še ni uspelo prepričati, naj odložijo orožje. Foto: Reuters
'Živimo v grozi, mi in naši otroci. Položaj v Gazi ni slab, je tragičen,' je dejal prebivalec Gaze Abu Fares. Foto: Reuters
Izrael na mejo z Gazo pošilja svoje vojake, kar bi lahko pomenilo, da se pripravlja na kopensko operacijo. Foto: EPA
Po arabskih in evropskih mestih se vrstijo protesti proti izraelski ofenzivi. Foto: Reuters
V Gazi na dan miru brez miru

Evropska unija je na izrednem zasedanju zunanjih ministrov pozvala k trajni prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. "Želimo si trajno premirje, ki bo spoštovano, in dobavo človekoljubne pomoči, saj je žrtev nasilja veliko. Treba pa je zagotoviti tudi obnovitev mirovnega procesa," je dejal francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki do konca leta predseduje zunanjim ministrom EU-ja. Dodal je, da ne bo vojaške rešitve, zato je treba najti politično rešitev.

Izrael zavrnil 48-urno premirje
Kouchner se je pogovarjal tudi z izraelskim obrambnim ministrom Ehudom Barakom in mu predlagal 48-urno premirje, med katerim bi konvoji s pomočjo lahko oskrbeli najbolj prizadete.Pred tem se je v telefonski konferenci posvetoval tudi "bližnjevzhodni kvartet", ki ga sestavljajo Združeni narodi, ZDA, Rusija in Evropska unija. Ban Ki Mun, Condoleezza Rice, Sergej Lavrov in Javier Solana so prav tako pozvali k takojšnji prekinitvi ognja ter sprti strani pozvali, naj prebivalcem Gaze zagotovijo humanitarna in gospodarska sredstva.

A Izrael je pozive k miru in 48-urnem premirju že zavrnil. Predstavnik premierja Ehuda Olmerta je dejal, da bodo namesto miru nadaljevali s pripravami na "dolgotrajni boj", saj bi obdobje miru Hamasu dalo možnost ponovne oborožitve in nadaljevanja raketnega obstreljevanja juga Izraela.

Napadi se stopnjujejo
Izrael je sicer četrti dan obstreljevanja Gaze še okrepil zračne napade in dejal, da bi lahko vojaška akcija trajala tedne. Hamas pa trdi, da ga Izrael ne more uničiti.

Izraelski predsednik Šimon Peres je dejal, da nihče ne more povedati, kdaj bo operacij konec, premier Ehud Olmert pa, da smo priča šele prvi izmed mnogih stopenj napadov.

Podobno odločno je tudi skrajno gibanje Hamas: "Dokler Hamasove rakete, usmerjene na jug Izraela, povzročajo škodo in žrtve na izraelski strani, Hamas ni prestrašen in je le še bolj odločen, da se bo na izraelske napade ustrezno odzval. Izraelu ne bo uspelo strmoglaviti ne Hamasa ne njegove vlade," je napovedal predstavnik gibanja Favzi Barhoum.

V štirih dneh skoraj 400 žrtev
Od začetka napadov je po podatkih zdravstvenih delavcev umrlo najmanj 384 Palestincev. Med žrtvami napadov, ki so se zgodili, potem ko je palestinsko gibanje Hamas prekinilo polletno premirje in začelo raketirati južna izraelska mesta, so večinoma pripadniki Hamasa, najmanj 62 je žensk in otrok, ranjenih pa je več kot 1.400 ljudi. V napadih Hamasa na obmejna naselja v Izraelu so bili do zdaj ubiti štirje Izraelci. V napadih v noči iz ponedeljka na torek je umrlo najmanj deset ljudi, najmanj 40 pa je bilo ranjenih.

Izrael od sobote naprej obstreljuje Hamasove točke, med njimi varnostne točke, vladne prostore in predore do Egipta. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je dejal, da bo njegova država bila bitko s Hamasom vse do njegovega bridkega konca, tudi če bo to pomenilo poglobitev operacij. Tudi strokovnjaki in poročevalci z območja pravijo, da se bo izraelska operacija končala šele, ko bo uničeno zadnje poslopje Hamasa.

Se Izrael pripravlja na kopensko ofenzivo?
Izrael je na mejo z Gazo poslal ogromno vojakov, nameščanje sil pa se še nadaljuje. Območje so razglasili za zaprto vojaško območje, kar po navadi pomeni uvod v kopensko operacijo, ki bi še povečala pritisk na Hamas. Dostop do zaprtega območja imajo le tamkajšnji prebivalci, lokalne ceste pa so za civilni promet zaprli.

Egipt ne bo odprl prehoda Rafa
Iz ZDA, ki so glavna zaveznica Izraela, so sporočili, da bo konec ofenzive, ko bo Hamas končal nasilje nad izraelskimi območji in privolil v premirje. V številnih arabskih in evropskih mestih pa so se na ulicah zbrale množice, ki so protestirale proti izraelski invaziji na Gazo. Oglasil se je tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki je dejal, da Egipt ne namerava odpreti edinega mejnega prehoda z območjem Gaze, Rafe, dokler palestinski predsednik Mahmud Abas ne prevzame nadzora nad celotnim območjem Gaze.

Pomoči premalo, ranjenih preveč
Izrael je kljub zapori odprl enega izmed prehodov na območje, kamor naj bi hrano in zdravila pripeljalo približno 80 tovornjakov. Pripadniki Rdečega križa poročajo, da so razmere v Gazi in v bolnišnicah na območju kaotične, medicinskega osebja pa ni dovolj, da bi oskrbeli vse ranjence.

Türk poziva k ustavitvi nasilja
Pozivom Izraelu k ustavitvi nasilja v Gazi se je pridružil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Türk je poudaril, da izraelska akcija ne bo prinesla nič dobrega in dodal, da se mora čim prej končati. Po njegovem mnenju bi trajno rešitev pomenil bližnjevzhodni mirovni sporazum, za dosego katerega je bilo narejeno že veliko. "Čim prej je treba obnoviti premirje v Gazi, ga zadržati za vsako ceno in se pogajati z vsemi strankami," je še povedal Türk.

Slovensko zunanje ministrstvo se je na dogajanje v Gazi odzvalo že v nedeljo, ko so na svoji spletni strani zapisali, da je končanje nasilja ključnega pomena za izpolnjevanje zavez, ki sta jih obe strani sprejeli v okviru mirovnega procesa.

B. T./A. P.

V Gazi na dan miru brez miru