Delavskega praznika se je v nedeljski molitvi spomnil tudi papež Benedikt XVI., ki je pozval k človeškemu dostojanstvu na delovnem mestu. Tradicionalne prvomajske prireditve so potekale po mnogih evropskih mestih.

Chirac agitiral za ustavo
V Španiji so udeleženci pozivali k večji gotovosti delovnih mest in zaščiti socialnih pravic. V Franciji, kjer so pripravili okoli 130 shodov, je predsednik Jacques Chirac znova pozval državljane, naj na bližnjem referendumu podprejo evropsko ustavo, praznik pa so z zborovanji izkoristili tudi nasprotniki ustave.

V Moskvi se je na različnih shodih zbralo okoli 30.000 ljudi, ki so protestirali proti socialni politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina. V skladu z njeno reformo je ruska vlada okoli 40.000 ljudem ukinila pravico do raznih socialnih dodatkov. V ukrajinskem Kijevu je 2.500 komunistov protestiralo proti prozahodni politiki zdajšnjih oblasti.

Avstrijski socialdemokrati so 1. maj pred 100.000 ljudmi na Dunaju izkoristili za nov poziv k predčasnim parlamentarnim volitvam, madžarski premier Ferenc Gyurcsany pa je ob tej priložnosti povabil sindikalne voditelje na pogovor o aktualnih gospodarskih razmerah v državi.

Nasilne demonstracije v Berlinu
V Nemčiji so sindikalni voditelji od kanclerja Gerharda Schröderja zahtevali zaščito delavskih pravic pred globalnim kapitalizmom. V Manheimu se je zbralo okoli 7.000 ljudi, drugod po državi pa pol milijona. V Leipzigu je imela policija veliko dela, da je preprečila izgrede med okoli 1.000 neonacisti in do 2.500 levičarji.

Nemška policija je v Berlinu zaradi nasilnega vedenja aretirala 65 ljudi, vendar so oblasti zatrdile, da je shod ob 1. maju do zdaj minil mirneje kot lani. V nemirih so bili trije policisti lažje ranjeni.

Policija v Turčiji je priprla najmanj 47 ljudi, ki so kljub prepovedi protestirali v Carigradu. V švicarskem Lucernu je bilo med shodom aretiranih 25 nacionalsocialističnih skrajnežev.

Strah pred udarom na Filipinih
V Aziji so slovesnosti večinoma potekale v miru. Le na Filipinih so delavci na ulicah prestrašili oblast, ki se je bala državnega udara, vendar pa se je na koncu vse končalo miroljubno. Protesti so potekali tudi v Indoneziji in Južni Koreji.

V Indoneziji je približno 4.000 protestnikov zahtevalo boljše delovne pogoje in razglasitev 1. maja za državni praznik. Na Kitajskem pa letos po poročanju agencij ni bilo množičnih protestov.

Castro: Hinavščina Amerike
Na Kubi se je prvomajskih slovesnosti udeležilo okoli milijon ljudi. Ob tej priložnosti je kubanski predsednik 78-letni Fidel Castro ameriško vojno proti terorizmu označil za hinavščino, saj naj bi ZDA same ponudile azil teroristu Luisu Posadi Carrilesu, ki ga Kuba obtožuje napada na letalo državnega letalskega prevoznika leta 1976 in umora nekega italijanskega turista v bombnih atentatih v hotelih po državi leta 1997.