Stoltenberg, ki položaj generalnega sekretarja Nata prevzema od nekdanjega danskega premierja Andersa Fogha Rasmussena, se je do prevzema položaja izogibal stikom z mediji, kar je po ocenah norveških medijev zanj precej nenavadno. Danes se bo najprej sestal z veleposlaniki držav članic na sedežu Nata v Bruslju, potem pa bo prvič v novi vlogi spregovoril na novinarski konferenci in predstavil prednostne naloge na čelu zavezništva.

Kot je napovedal že v torek, se zelo veseli, da bo lahko odgovarjal na novinarska vprašanja, norveški tiskovni agenciji NTB pa je povedal, da upa, da mu bo uspelo prevzeti težke naloge, ki so pred njim. Vsebinskih poudarkov ni želel razkriti, saj je dejal, da bo vse jasno po današnji novinarski konferenci.

Stoltenberg se bo moral ukvarjati z Rusijo in kolektivno obrambo
Kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, je bilo v zadnjih mesecih v Bruslju bistveno več poudarka namenjenega vprašanjem glede vodenja evropskih institucij, a tranzicijo v Natu marsikdo označuje za veliko pomembnejšo. Nato je v zadnjem obdobju zaradi dogajanja na vzhodu Ukrajine znova postal bistveno opaznejši, Rasmussen pa je v zadnjem obdobju govoril predvsem o nevarnosti Rusije ter pomenu, ki ga ima za varnost Evrope oziroma evropskih zaveznic zaveza h kolektivni obrambi.

Stoltenberga v tej luči, tako Trošt, čaka dvojna naloga. Po eni strani bo moral krmariti med različnimi interesi ostrine odziva do Moskve, ki je na udaru zaradi njenega vpletanja v krizo na vzhodu Ukrajine in aneksije ukrajinskega polotoka Krim. Ker velja za dobrega prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, javnost od njega pričakuje, da mu ga bo uspelo omehčati in zmanjšati napetosti na stari celini, ki se po ocenah številnih strokovnjakov vse bolj zapleta v novo hladno vojno.

Po drugi strani ga čaka tudi prenos zaveze k obrambi vseh zaveznic tudi v zavezo k bolj enakomerni porazdelitvi bremen znotraj zavezništva. ZDA zdaj nosijo večino bremena, evropske zaveznice, tudi zaradi ostrih varčevalnih politik, večinoma niso naklonjene krepitvi obrambnih proračunov.

Na mizi tudi Afganistan in IS
Poleg tega se bo moral Stoltenberg ukvarjati tudi Afganistanom, kjer se konec leta končuje misija Isafa in se z začetkom leta 2015 začenja nova, misija Odločna podpora, ki bo namenjena predvsem nadaljevanju urjenja in usposabljanja afganistanskih varnostnih sil. Odgovoriti bo moral tudi na izzive, ki jih skrajneži Islamske države predstavljajo v Iraku in Siriji. Nato kot organizacija tam ne sodeluje, so pa v koaliciji držav proti tej teroristični skupini vse članice zavezništva, vse več pa jih sodeluje tudi v letalskih napadih pod vodstvom ZDA.

Države članice Nata so Stoltenberga za novega generalnega sekretarja Nata izbrale marca, njegov mandat pa bo trajal štiri leta z možnostjo enoletnega podaljšanja.

Dvakratni norveški premier znan po dobrih odnosih z Rusijo
Stoltenberg je bil norveški premier dva mandata, med letoma 2000 in 2001 ter med letoma 2005 in 2013. Na čelu norveške vlade je bil v času tragedije poleti leta 2011, ko je skrajnež Anders Breivik pobil osem ljudi v Oslu in 69 mladih na otoku Utoya. Nekdanjega premierja so hvalili zaradi njegovih dobrih odnosov z Rusijo, leta 2010 je s takratnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim razrešil spor glede razmejitve Barentsovega morja, označevali pa so ga tudi za vztrajnega zagovornika dobrih čezatlantskih odnosov.