Samo letos je ob prečkanju Sredozemlja umrlo že okoli 2.000 pribežnikov, a, kot opozarja Mednarodna organizacija za migracije, jih je najmanj toliko umrlo med mukotrpnim prečkanjem puščave čez Niger.

Tihotapljenje je že pred časom postalo način življenja v Agadezu, starem trgovskem mestu sredi Nigra, čez katerega so stoletja potovale karavane, danes pa so te karavane videti malce drugače - kamele so zamenjali razmajani tovornjaki, na katerih natrpani sedijo pribežniki.

Prašne ulice v Agadezu so polne avtomobilov, ukradenih iz Libije in prepeljanih prek večinoma nezavarovanih mej, domačini pa v pritajenem glasu razlagajo o konvojih z mamili, ki prečkajo puščavo.

Turizem odnesli islamisti
Potem ko se je v Sahari zaradi vzpona oboroženih islamističnih skupin turizem in z njim priliv tujega kapitala tako rekoč sesul, tihotapci pravijo, da jim ne preostane kaj dosti drugega za služenje denarja.

"Malce strašljivo je, ampak s tem se pač moram spopasti, ker moraš biti v življenju pogumen," je za Reuters med čakanjem na odhod povedal 16-letni pribežnik Fuseni Ismael.

Čeprav je Niger sprejel novo ostro zakonodajo proti tihotapljenju ljudi, naj bi samo letos to zahodnoafriško državo prečkalo okoli 100.000 pribežnikov, ki bežijo pred hudo revščino in kaotičnimi razmerami v domači državi.

Številni izmed teh pribežnikov se bodo med svojo odisejado ustavili v zasilnih bivališčih tihotapcev, znanih kot geti. Številni izmed teh getov, v katerih se po nekaj dni zadržijo pribežniki, stojijo v umazanih stranskih ulicah, v neuglednih hišah za rdečimi blatnimi zidovi brez oken.

Ko se pripravljajo na naslednjo etapo svojega popotovanja, se pribežniki povzpnejo na poltovornjak, na katerem 19 mož utesnjenih preživi naslednjih 1.200 kilometrov do Sabe na jugu Libije. Tridnevna pot je izčrpavajoča in nevarna ne samo zaradi žgočega puščavskega sonca, ampak tudi zaradi pocestnih tolp.

V puščavo, v neznano
Ko pade noč, se odprejo kovinska vrata geta in poltovornjak zapelje proti prašnim stranskim ulicam Agadeza, neovirano mimo policijske kontrole na obrobju mesta in v nočno črnino prostrane puščave. Tveganje je veliko. Mohamed, voznik, pravi, da so ga prejšnji teden napadli tuareški razbojniki s kalašnikovkami, pri tem pa ustrelili enega izmed pribežnikov v nogo.

Smrt 92 pribežnikov - večinoma žensk in otrok -, ki so leta 2013 umrli zaradi dehidracije, ko se je njihovo vozilo na poti od Alžirije do Libije pokvarilo, je spodbudila oblasti, da so za kratek čas onemogočili tihotapljenje ljudi, a se je dobičkonosni posel potihoma vrnil.

"Puščava je bila vedno pokopališče za pribežnike - ob tišini in popolni brezbrižnosti. Popotniki nam govorijo, da v puščavi pogosto naletijo na trupla - od peska zdelane okostnjake," razlaga župan Agadeza Rhissa Feltou.