Kakšni so bili Bidnovi dosežki kot 46. predsednika ZDA? Katere obljube je izpolnil? Katerih ni? Bodo njegovo predsednikovanje ocenili kot dobro ali slabo? Odvisno, koga vprašate.

Če vprašate njegovo podpredsednico Kamalo Harris, ki je svojega šefa brez predizborov julija nasledila kot predsedniška kandidatka, pravi, da ji "nič ne pade na pamet", kako bi kot predsednica ravnala drugače kot Biden (The View; 7. 10. 2024).

Sorodna novica Zadimljene sobe, šikaniranja kandidatov in druge iluzije demokracije demokratske stranke

Glede na to, da ima Joe Biden trenutno 39-odstotno podporo (vir: anketa Gallup; 16. 10. 2024), najnižjo od vseh predsednikov od začetka Gallupovih meritev pod predsednikom Harryjem Trumanom leta 1938, – to morda ni najboljši odgovor Kamale Harris.

Ocene Bidnove predstave pa so različne, tako je, denimo, februarja letos objavljena raziskava "predsedniške odličnosti", ki jo je izvedlo 154 strokovnjakov z zgodovinarji in akademiki na čelu, Bidna postavila na 14. mesto najboljših predsednikov v zgodovini ZDA (kar ga uvršča v prvo tretjino).

Na prvo mesto so uvrstili Abrahama Lincolna, na drugo Franklina Delana Roosevelta, na tretje pa Georgea Washingtona. Barack Obama je na sedmem mestu, Bill Clinton na 12., na zadnjem mestu pa z naskokom – Donald Trump.

Tudi to, kakšni so vatli za merjenje odličnosti, ni jasno. Gospodarstvo je vedno pomembna točka za Američane, a čeprav je to morda edino področje, ki je objektivno izmerljivo, je vprašanje, ali so ZDA pod Bidnom na boljšem, kot so bile pod Trumpom, precej bolj kompleksno kot zgolj pregled številk.

Različne interpretacije uspehov

Demokrati bodo zagovarjali tezo, da ameriško gospodarstvo še nikdar ni tako cvetelo kot prav pod Bidnom. Slabosti in hibe bodo pripisali Trumpovi zapuščini ter okrevanju pa pandemiji covida.

Sorodna novica Joe Biden - ohranjanje ameriškega statusa quo, tudi prek "trupel"

Trumpov tabor po drugi strani Bidnov gospodarski načrt označuje za katastrofalnega za Američane, pri tem pa namesto neotipljivih številk na borznih trgih poudarjajo to, da je življenje za povprečnega Američana pod Bidnom dražje, kot je bilo pod Trumpom.

Če vprašate Kamalo Harris, je tokrat prvič v tem stoletju, da ni nobenega ameriškega vojaka na območju aktivnih spopadov (to je izrekla med televizijskim soočenjem s Trumpom) – kar ni res.

Če vprašate Trumpove podpornike, se pod njegovim predsednikovanjem edinkrat v moderni zgodovini ZDA niso zapletle v nov oborožen spopad (tehnično gledano, se to ni zgodilo tudi pod Jimmyjem Carterjem in Geraldom Fordom).

Potem so tu teme, kot sta priseljevanje in varovanje mej: kar še posebej radi izkoriščajo republikanci in Trumpov tabor, ki trdijo, da je pod Bidnom v ZDA vstopilo rekordno število migrantov.

Pa zakon o infrastrukturi, ukrepi v času covida, okoljevarstvo, zdravstvo, šolstvo, umik iz Afganistana, kriminal ter zunanjepolitični odnosi in politika, še posebej do Rusije in Izraela. A poglejmo konkretno nekatere ključne teme, in ali bi jih lahko pripisalo v korist ali v škodo Joeju Bidnu.

Bidnovi uspehi

1. Infrastruktura:
   Biden je leta 2021 podpisal bilijon dolarjev vreden dvostrankarski zakon o infrastrukturnih vlaganjih in delovnih mestih, ki se je osredinjal na prenovo ameriške infrastrukture. Zakonodaja je namenila sredstva za popravilo cest in mostov, izboljšavo javnega prometa, širitev spletne pokritosti in projekte čiste energije.
   
   
2. Zakon o okrevanju po covidu:
   Cilj 1,9 bilijona dolarjev vrednega svežnja spodbud iz leta 2021 je bil omogočiti gospodarsko pomoč za Američane, prizadete v pandemiji covida. Sveženj je vključeval neposredna izplačila posameznikom, podaljšano socialno podporo za brezposelne, financiranje distribucije cepiv in finančno podporo za manjša podjetja in lokalne vlade.
   
   
3. Kampanja za cepljenje proti covidu:
   Bidnu pripisujejo zasluge tudi za eno najobsežnejših kampanj cepljenja v zgodovini, s katero so znatno povečali število cepljenih Američanov. V ZDA je z najmanj dvema odmerkoma cepljenih 70 odstotkov prebivalcev, Bidnova predanost cepitveni kampanji pa toliko bolj izstopa zaradi Trumpove skeptičnosti do cepiv proti covidu.
   
   
4. Zakon o domači proizvodnji in raziskavah:
   Cilj zakona iz leta 2022 je bil okrepiti domačo proizvodnjo polprevodnikov z 52 milijardami dolarjev finančne podpore za proizvodnjo računalniških čipov v ZDA. Zakon narekuje tudi naložbe v znanstvene raziskave in razvoj, da bi tako lahko ostajali konkurenčni.
   
   
5. Gospodarsko okrevanje po pandemiji:
   Bidnovi ukrepi so po mnenju večine gospodarstvenikov prispevali k okrevanju gospodarstva po pandemiji. Ustvarjenih je bilo na milijone delovnih mest, delež brezposelnosti pa je upadel.
   
   
6. Ponovna pridružitev k Pariškemu sporazumu:
   Biden je takoj ob nastopu svojega predsednikovanja z izvršnim odlokom ZDA ponovno pridružil Pariškemu podnebnemu sporazumu in se s tem zavezal k predanosti ZDA pri boju proti podnebnim spremembam in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Bidnova administracija je tudi sicer delovala precej bolj do okolja prijazno, z vrsto agresivnih podnebnih politik, namenjenih zmanjšanju ogljičnih izpustov in naložbam v čisto energijo.
   
   
7. Izboljšave na področju zdravstva:
   Bidnova administracija si je z zakonom o dostopni zdravstveni oskrbi (ACA) s subvencijami in znižanjem cen zdravil na recept prizadevala razširiti dostop do zdravstvene oskrbe. In podatki kažejo, da je ob koncu prvih dveh let Bidnovega predsednikovanja imelo zdravstveno zavarovanje 3,3 milijona ameriških državljanov več kot leta 2019. Ta porast je privedel do 1,2-odstotnega upada nezavarovanih oseb in najnižje stopnje prebivalcev brez zdravstvenega zavarovanja v zgodovini ZDA, kaže analiza družbe Capital & Main.
   
   
8. Okrepitev mednarodnih zavezništev:
   Po štirih letih Trumpa, ki se je spustil v kar nekaj mednarodnih sporov s tradicionalnimi ameriškimi zavezniki, predvsem v Natu in EU-ju, je Biden obnovil in okrepil te odnose. V nasprotju s Trumpom je Biden zavzel precej ostrejšo politiko do Rusije in uvedel ostre sankcije proti Moskvi, ZDA pod Bidnom so na čelu podpore Ukrajini z vojaško in humanitarno pomočjo.
   
   A to točko bi se dalo interpretirati tudi kot hibo, odvisno, koga vprašate. Velik del Trumpovega programa namreč sloni prav na tem, da pod njim Rusija nikdar ne bi napadla Ukrajine, tudi zato, ker je s Putinom v precej boljših odnosih kot njegov naslednik.
   

   

   
   Bidnovi neuspehi
   1. Umik iz Afganistana:
   Nagel, kaotični umik ameriških vojakov iz Afganistana avgusta leta 2021 po 20 letih po vseh merilih velja za popoln polom in eden objektivno največjih spodrsljajev Bidnove administracije. Med umikom je bilo ubitih 13 ameriških vojakov, praktično takoj po umiku vojske so oblast v Afganistanu z lahkoto spet prevzeli talibani, na Bidna pa so leteli ostri očitki z vseh strani.
   2. Odziv na covid:
   Ravnanje Bidnove administracije v pandemiji covida je še ena od tem, ki razdvajajo ameriško javnost, kar je sicer pričakovano, glede na to, da tudi svetovno ni poenotenega stališča, kateri ukrepi so bili dejansko učinkoviti in posledično, katera vlada se je najbolje (ali najslabše) spopadala s pandemijo.
   Čeprav si je administracija prislužila pohvale za učinkovito razdeljevanje cepiv, pa so nanje letele kritike zaradi različnih sporočil, ko je šlo za nošnjo mask, poživitvene odmerke cepiv in omejitev potovanj. Konfuzen je bil tudi odziv na pojav novih različic virusa – nekaj, kar je prav tako predstavljalo izziv po vsem svetu.
   
   3. Inflacija in visoki življenjski stroški:
   Čeprav gre ameriškemu gospodarstvu po določenih makrokazalnikih pod Bidnom bolje kot pod Trumpom, pa Američani tega na individualni ravni ne občutijo. Cena košarice osnovnih živil je tako zaradi kompleksnega spleta razlogov pod Bidnom dražja za 25 odstotkov, kot je bila pod Trumpom, zaradi česar Trump lažje piha na dušo z vprašanjem: Je bilo vaše življenje boljše zdaj ali pred štirimi leti?
   
   4. Priseljevanje in nadzor na meji:
   Nadzor na meji je druga točka, ki jo Trumpov tabor redno uporablja sebi v korist, še posebej, ker je Biden nadzor meje dejansko naložil Kamali Harris, ki so ji republikanci zato nadeli zajedljiv vzdevek "obmejna carica". A administracija Biden-Harris se spopada s porastom nezakonitih prehodov južne meje in hudo humanitarno krizo na ameriško-mehiški meji, pri čemer kritike na spoprijemanje s krizo priseljevanja letijo na Belo hišo z obeh strani političnega pola.
   
   5. Porast kriminala:
   Ta točka je delno povezana s prejšnjo, vsaj Trumpov tabor skuša povezati obe problematiki. V več ameriških mestih se je stopnja kriminala pod Bidnom zvišala, za kar nekateri krivijo neučinkovito upravljanje organov pregona in prakso v nekaterih zveznih državah, da se manjša kazniva dejanja ne preganjajo. Kritiki Bidna, Kamale Harris in demokratov problematiko povezujejo tudi s porastom nezakonitih priseljencev in za višjo stopnjo kriminala krivijo njih, čeprav ni statistik, ki bi potrdile to tezo.
   
   6. Energetska politika:
   Zaradi Bidnovega pristopa do energetskih vprašanj, vključno s prekinitvijo gradnje plinovoda Keystone XL, ki bi ZDA omogočil, da se jim v prihodnosti ne bi bilo več treba zanašati na bližnjevzhodno nafto, in prizadevanjem za obnovljive vire energije je administracija deležna kar nekaj kritik. Med drugim ji očitajo, da je s svojimi "zelenimi" politikami privedla do višjih cen energentov in da uničuje ameriško gospodarstvo.
   
   7. Zunanjepolitični izzivi:
   Na zunanjepolitičnem področju je Biden določene naveze okrepil, denimo z Natom, a je s svojimi politikami tudi razdelil javnost. Tako je, denimo, njegova odločenost, da nadaljuje pošiljanje orožja za Ukrajino, sprožila razpravo, zakaj odhaja na milijarde dolarjev za tujo vojno, medtem ko se številne ameriške družine komaj preživljajo.
   
   Eden od očitkov je tudi, da nadaljnje pošiljanje pomoči za Ukrajino vojno dejansko podaljšuje in da je bila Bidnova administracija med tistimi, ki so blokirala mirovna pogajanja. Bidnu očitajo tudi, da pod njegovim vodstvom ZDA vse bolj izgubljajo svetovni primat in da ne najdejo ustreznega odgovora na vzpon vzhodnih sil, kot sta Kitajska in Indija.
   
   8. Neomajna podpora Izraelu in vojna v Gazi:
   Čeprav so ZDA in Američani že tradicionalno zavezniki Izraela in je bila podpora Izraelu po napadu Hamasa 7. oktobra logična, pa so z vsakim mesecem vojne dlje očitki Bidnovi administraciji vse glasnejši in ostrejši. Biden, ki je sam sebe večkrat označil za sionista in izrekel brezpogojno podporo Izraelu, še naprej pošilja orožje Tel Avivu (poročilo Watsonovega inštituta univerze Brown navaja, da ZDA krijejo 70 odstotkov vojaških stroškov Izraela), ZDA pa ostajajo tudi praktično same pri blokiranju resolucije v ZN-u o premirju.
   
   Kamala Harris Bidnovo politiko glede Izraela in Gaze nadaljuje, in nič ne kaže, da bi ravnala kakor koli drugače, čeprav raziskave javnega mnenja kažejo, da naveza Biden-Harris izgublja kar nekaj podpore tudi na ta račun, predvsem med mladimi, ki bi lahko odločili te volitve. Bidnova politika na Bližnjem vzhodu tudi omogoča Trumpu, da se predstavlja kot "kandidat miru", kar je sicer do neke mere absurdno glede na njegove izjave do muslimanov in Palestincev, ampak mnogi se k njemu obračajo tudi zaradi razočaranja nad politiko Biden-Harris do te teme.
   
9. Bidnova starost in kognitivno stanje:
   Biden ne bo šel v zgodovino samo kot predsednik enega mandata, ampak kot predsednik, ki ni dobil priložnosti braniti svojega stolčka. S tem se je pridružil Lyndonu B. Johnsonu, Jamesu K. Polku, Jamesu Buchananu, Rutherfordu B. Hayesu, Calvinu Coolidgeu in Harryju S. Trumanu, pri čemer je zadnji odslužil skoraj dva mandata.
   
   A Biden se ponovni kandidaturi ni odrekel sam od sebe, ampak so ga k temu prisilili pritiski demokratske stranke, donatorjev in tudi medijev po njegovi katastrofalni predstavi na soočenju z Donaldom Trumpom, kjer je javnosti postalo zelo očitno, da njegovo kognitivno stanje ni tako, da bi lahko konkuriral svojemu republikanskemu izzivalcu. Biden se bo tako od Bele hiše poslovil precej manj dostojno, kot bi si verjetno sam želel.