Rusija in Iran, podpornika sirskega predsednika Bašarja Al Asada, sta v nedeljo dobila privolitev nekaterih voditeljev zahodnih držav, ki podpirajo upornike proti sirskemu režimu, da Al Asad vsaj začasno ostane na oblasti, dokler se vojna v Siriji ne konča oziroma dokler ne bo Islamska država dokončno poražena.

Na vrhu Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) se k tej izbiri nagibajo Velika Britanija, Nemčija in ZDA, poroča Telegraph. Kljub temu pa britanski premier David Cameron poudarja, da bo Bašar Al Asad "zaradi zločinov nad svojim ljudstvom prej ali slej moral stopiti pred roko pravice. "Ne more biti del prihodnosti Sirije, tu ne bomo popustili."

Kljub ukrajinski krizi in zaostritvi odnosov z Rusijo je nekoliko spravljivejši ton pokazal tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je pripravljen na pogovore z Rusijo o uskladitvi vojaških akcij v Siriji, " da bi se izognili incidentom in nesrečam". Podoben dogovor sta pred tednom dni sklenila Rusija in Izrael.

Neuspešna taktika ZDA
"Mislim, da smo se danes vsi strinjali, da mora predsednik Al Asad ostati na oblasti, da se lahko bojujemo proti teroristom," je dejal iranski predsednik Hasan Rohani. Ruski predsednik Vladimir Putin je v televizijskem intervjuju za CBS-ovo oddajo "60 minutes" poudaril neuspeh ameriškega programa t. i. urjenja Al Asadovih nasprotnikov za boj proti IS-ju na kopnem.

"Prvotni cilj je bil uriti od 5.000 do 6.000 borcev, nato pa 12.000 in več. Izkazalo pa se je, da jih je bilo med njimi pravilno urjenih le 60, od 4 do 5 jih je dejansko prijelo za orožje, vsi drugi pa so z ameriškim orožjem dezertirali k ISIS-u," je dejal Putin. Kot poroča Telegraph, jih je največ prestopilo k skupini Fronta Al Nusra, sirski veji Al Kaide, ki je v koaliciji s sirskimi uporniki, oboji skupaj pa se bojujejo tako proti režimu Al Asada kot proti IS-ju v Siriji.

Rusija v Siriji okrepila navzočnost
Putin je priznal, da je Rusija v Siriji okrepila svojo navzočnost in celo razmišlja o pridružitvi h koaliciji zahodnih sil pod vodstvom ZDA, ki izvaja v Siriji proti IS-ju zračne napade. Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju britanskega BBC-ja zahodne države pozval k usklajenemu delovanju tujih sil v Siriji. Rusija bo sicer izvedla drugo vojaško operacijo v 18 mesecih v Siriji. V zadnjih treh tednih je Moskva v severozahodni del države poslala 28 lovskih letal, 14 helikopterjev, več tankov, protiletalski sistem in 2.000 vojakov.

Srečanje Obame in Putina
Ameriški zunanji minister John Kerry se je glede položaja v Siriji že v nedeljo sešel z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Danes pa se bosta ob robu splošne razprave 70. zasedanja Generalne skupščine ZN-a osebno sestala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Barack Obama. Voditelja, ki sta se osebno nazadnje srečala novembra lani v Pekingu, bosta po napovedih približno eno uro govorila o razmerah v Ukrajini in Siriji. "Bilo bi neodgovorno, če ne bi poskusili doseči napredka na pogovorih na visoki ravni," so sporočili iz Kremlja.

Poleg krize v Ukrajini, ki je močno zaostrila odnose med Rusijo in Zahodom, bosta predsednika govorila o boju proti teroristični Islamski državi (IS) v Siriji. To naj bi bilo po trditvah Kremlja tudi osrednja tema, medtem ko bosta o Ukrajini govorila, če bo za to čas.

Putin je sicer predlagal oblikovanje nove koalicije za boj proti IS-ju, glavni ugovor ZDA pa je, da želi Moskva v ta prizadevanja vključiti tudi sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Za dialog z Asadom in s tem za rešitev sirske krize sta se v preteklih dneh zavzela tudi nemška kanclerka Angela Merkel in turški premier Ahmet Davutoglu.

Na strani Al Asada so Rusija, Iran in Hezbolah, na strani upornikov pa koalicija sil pod vodstvom ZDA (Belgija, Kanada, Danska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Turčija, Velika Britanija, Bahrajn, Jordanija, Maroko, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Avstralija, Nova Zelandija, Singapur). V nedeljo se je zračni koaliciji pod vodstvom ZDA v boju proti IS-ju v Siriji pridružila tudi Francija. Po podatkih Inštituta za študije vojn je bilo v letu dni v Iraku izvedenih 4.122 zračnih napadov, v Siriji pa 2.362.

Od začetka vojne v Siriji je bilo ubitih 200.000, okoli štiri milijone prebivalcev je zapustilo Sirijo, sedem milijonov pa jih živi razseljenih znotraj države. Največ Sircev je poiskalo zatočišče v sosednji Turčiji (nekaj manj kot dva milijona), v Libanonu (nekaj več kot milijon), v Jordaniji (629.266), nekaj manj pa v Iraku, Libiji in Egiptu. Več deset tisoč sirskih beguncev se je podalo skozi Turčijo in Grčijo na t. i. balkansko pot, prek katere so namenjeni v bogate evropske države.